Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je bila ta teden z nekdanjo urednico na RTV Slovenija Mojco Pašek Šetinc v Ruandi in Ugandi, kjer je izpolnila svojo življenjsko strast: posvojila je gorilo. Po drugih informacijah pa šimpanzinjo. Med tem poslanskim turizmom je Asta Vrečko iz Levice osebno prišla na proteste novinarjev RTVS proti razsodbi ustavnega sodišča, ki ji je ustavilo menjavo vrha RTVS. Skupaj so vztrajali, da mora vrh RTVS takoj odstopiti. Protestirajoči novinarji Vrečkove niso vpraševali, ali bo odstopila zaradi zlorabe oblasti, če ji ustavno sodišče po zadržanju še razveljavi politično čistko v mediju.
V normalni državi bi bil odstop ministrice samoumeven. Če ne celo celotne vlade. Namesto tega so zahtevali, da naj se zgodi, kar je ustavno sodišče ravno prepovedalo. Menjave. Pljuvali so na sodbo ustavnega sodišča in s tem ustavo samo. Skupaj z ministrico. To ni bilo slučajno. Ti novinarji in vladajoči so bili že prej skupaj v tem projektu. Le da so prej to skrivali, in zatem, ko sem nekaj ozadij razkril, cenzurirali. Cenzuriranje je bilo veliko presenečenje. Tako se je zgodilo:
Foto: Spletni časopis
Takšni cenzorski posegi so značilni za nekatere afriške države, v katerih sta bili ta teden podpredsednica in poslanka Svobode. Doslej cenzura ni bila značilna za Slovenijo. Zbližujemo se.
Po novem pa tudi ne skrivajo več povezav. Ministrica je kot govornica počastila svoje aktiviste med stavkanjem na RTVS in skupaj so s pozivi k odstopu zahtevali kršenje sklepa ustavnega sodišča, ki je ustavilo odstavitev vodstva.
Življenjske strasti predsednice in premierja
S tega vidika je bila pot Šetinc Paškove in Klakočar Zupančičeve v Afriko dober poslanski turizem. Sicer je nekaj stalo, a vsaj nista počeli neumnosti doma. Pa še eno svojih življenjskih strasti je predsednica DZ dosegla, kot so razkrili na Planet TV:
Življenjska strast se je uresničila tudi šefu naše vlade Robertu Golobu, katerega nova življenjska spremljevalka Tina Gaber je bila v ponedeljek uradna državna spremljevalka našega premiera, ko nas je obiskal premier Makedonije. Uradna spremljevalka je bila kljub temu, da je Golob uradno še poročen s svojo bivšo soprogo, ker postopek ločitve še poteka. Da življenje prehiti zakone, vemo. Da pa premier Golob prehiteva pravno državo, je pa tudi precej pogosto. Prehitel jo je, ko je sodnikom in tožilcem pri februarski plači obljubil 600 evrov dodatka za januar, česar sploh ni bilo mogoče izpeljati. Ali ko je na vrat na nos ustanovil posebno policijsko varovanje v generalnem sekretariatu vlade zase, ne da bi za to imel denar v državnem proračunu. Trdil je, da so posebni varnostniki zanj nujni, da zaščitijo zasebnost njegove družine.
Stavka novinarjev in vladajočih proti Ustavnemu sodišču
Prehiteval pa je pravno državo tudi, ko je s spremembo zakona o RTV po postopku za vojne in naravne katastrofe skupaj z Asto Vrečko odstavljal celotno vodstvo RTV, da bi lahko nastavili svoje direktorje in potem še urednike. Revolucija. Depolitizirali bi, kot so to marketinško predstavili. Prevzeli pa bi direktorske in uredniške položaje seveda tisti, ki so na ta teden navdušeno ploskali Asti Vrečko, ko je skupaj z njimi pred stavbo RTV Slovenija pozivala k odstopom vrha RTVS, ko jim je odstavitev prepovedalo ustavno sodišče. Grdi sodniki.
Takšnim protestom proti pravni državi, ki jih organizira oblast in na katerih nastopajo oblastniki, smo bili nazadnje priča v času mitingov Slobodana Miloševića v Srbiji. Tudi ko gre za novinarje, smo tako podložne oblasti nazadnje videli v tistih časih. Novinarji Aste Vrečko so svoje sodelavce na tej “stavki” celo grdo zmerjali, da niso pravi strokovnjaki in še vse mogoče. Če je s tabo ministrica Asta Vrečko, je dovoljeno vse. Tudi popolno človeško in profesionalno dno.
Na protestih je bil tudi Marcel Štefančič, sicer novinar in nadzornik levega političnega tednika Mladina, ki je pred volitvami zaslovel z zahtevo po reklamiranju Roberta Goloba s kršenjem uredniških pravil in izrekel znamenit stavek, kako je tistih, ki so proti takšnemu goljufanju malo in kako se točno ve, kdo so.
Smo svobodna družba in nič ni narobe, če se novinarji odločijo delati za Asto Vrečko. Ali Levico. Ali Svobodo. Ali SD. Ali Mladino. Prav pa je, da jih tudi plačujejo te stranke in mediji in da ne vlečejo denarja iz javnega zavoda, ki ga plačujemo vsi. Trenutno ga.
Povrhu bi v primeru, če bi ministrico in njene aktiviste vodilni na RTV Slovenija poslušali in odstopili, javni zavod s tem spravili v težave. Novega vodstva ni mogoče imenovati. Tisti, ki bi lahko imenovali novo vodstvo, so namreč tudi odstavljeni. Vladajoči so jih. Asta Vrečko. Dilema pa bi bila tudi, kdo bi bil pripravljen prevzeti novo začasno vodenje, če ni jasno, ali bo trajalo le tri dni ali morda dva meseca in to na pravno sporen način, s kršenjem ustave z zlorabo politične oblast?
Vrečkova ni bila edina, ki je ta teden pozivala h kršenju odločbe ustavnega sodišča. V parlamentu je stranka Svoboda z vladno koalicijo v komisiji za nadzor javnih financ predlagala vladi, naj odstavi tudi nadzornike RTVS in imenuje nove. Tudi odstavitev nadzornikov je vladajočim prepovedalo ustavno sodišče, da bi ocenilo ustavnost čistke. Da bi jih kljub temu zamenjali, je vlado že prej pozval tudi direktor državne STA Igor Kadunc.
Vladanje državi s slabim vzgledom
Da h kršenju ustave poziva direktor državnega medija in vladajoči v komisiji, ki bi morala opoziciji omogočati nadzor oblasti, le dodatno kaže uničevanje demokratičnih institutov. Predsednik te komisije Jernej Vrtovec (NSi) se je zadovoljil s tem, da je povedal, da je proti, a da je pač v manjšini. Vrtovec drži svečo, da lahko vodi komisijo, ki bi jo morala SDS. Ostrejši ni, ker bi bil sicer lahko ob položaj, ki mu ne pripada. NSi vodi tudi komisijo za nadzor obveščevalnih služb. Za nič od tega ni dobila mandata na volitvah. SDS ga je.
Namen vladajočih je onemogočiti nadzor SDS, ki jo je volilo veliko več ljudi kot NSi. Da ima daleč največja opozicijska stranka pomembno vlogo in da so pomembni tudi od oblasti neodvisni mediji, je bilo doslej del naše demokratične tradicije. Ukinjanje tega pomeni veliko spremembo in nas bliža politični ureditvi Ruande, ki sta jo ta teden preučevali podpredsednica in poslanka Svoboda Klakočar Zupančičeva in Pašek Šetinčeva. Njihov predsednik Paul Kagame je sporočil, da je bilo govora o skupnih vrednotah.
Lahko bi tudi o vse bolj podobni politični ureditvi.
V Ruandi so vse radijske in televizijske postaje in največji časopisi v državni lasti in strogo nadzirani. Kot so bili nekoč pri nas. Samocenzura je običajna, ker so sicer sankcije oblasti. Kot pri nas. Opozicijske stranke pogosto prepovedo, njihove voditelje pa pred volitvami pozaprejo. Slednje tudi poznamo. Predsednik Paul Kagame, ki vlada že več kot dve desetletji, je bil nazadnje izvoljen s 98,79 odstotno večino in postavlja vlado in sodnike, kar s spremembami ustave pri nas vladajoči tudi že predlagajo.
Opic pa nam tudi ne manjka.
Vir: Peter Jančič, Spletni časopis
