19.7 C
Ljubljana
petek, 25 junija, 2021

Notranji ministri EU in afriških držav o vračanju ilegalnih migrantov

Piše: C. R.

Portugalsko predsedstvo Svetu EU je danes v Lizboni gostilo konferenco notranjih ministrov Evropske unije in več afriških držav, na kateri so po besedah slovenskega notranjega ministra Aleša Hojsa govorili tudi o vračanju migrantov v Afriko. Konferenca in srečanja ob robu pa so pomembna tudi v okviru priprav na slovensko predsedovanje EU.

Kot je v pogovoru s slovenskimi novinarji po srečanju povedal Hojs, so ministri članic unije z afriškimi kolegi izmenjali izkušnje glede migracij. Nekateri ministri, tudi Hojs, so sicer na srečanju sodelovali v živo v Lizboni, večina pa prek video povezave.

Vse skupaj je bilo osredotočeno na to, da je treba najti neko rešitev glede vračanja migrantov iz EU v afriške države. Možnost je dogovor na evropski ravni z državami v Afriki, a je po Hojsovih besedah verjetneje, da bo ostalo pri dvostranskih dogovorih med posameznimi članicami unije in afriškimi državami.

Minister je pozdravil razpravo o zunanji razsežnosti migracij in podprl portugalska prizadevanja na tem področju. Z vidika EU je bistvenega pomena zagotoviti učinkovito vračanje, ob tem pa je treba poskrbeti tudi za ustrezno reintegracijo državljanov tretjih partnerskih držav, so sporočili z notranjega ministrstva.

Sodelovanje s tretjimi državami mora zajemati tudi gospodarsko sodelovanje. Prav tako je treba krepiti zakonite poti v EU, s tem namreč lahko zmanjšamo spodbude za nezakonite migracije in zlorabe sistema, pa tudi zapolnimo potrebe po delovni sili na trgih dela v državah EU.

“V zameno za to pa morajo partnerske države sodelovati pri ponovnem sprejemu svojih državljanov,” je po navedbah MNZ še povedal na konferenci.

Napredka pri sprejemanju migracijske zakonodaje, vsaj v tistem delu, kjer jo bo treba uskladiti še z Evropskim parlamentom, sicer danes ni bilo mogoče opaziti, je minister dejal na novinarski konferenci.

Je pa opravil srečanja z več drugimi evropskimi ministri, pristojnimi za migracije in notranje zadeve. Zvečer pa ima še srečanje s portugalskim kolegom Eduardom Cabrito, ki mu bo predstavil, s čim bo Portugalska zaključila predsedovanje.

“Tako bomo imeli bolj realno predstavo, kateri del zakonodajnega predloga bi lahko sprejeli v času našega predsedovanja,” je poudaril slovenski notranji minister.

Najbližje temu, da se nekaj sprejme, je po njegovih besedah pravni del, ki se nanaša na Evropski azilni podporni urad (EASO). Odprto ostaja zgolj vprašanje monitoringa.

O tem je govoril tudi s španskim notranjim ministrom Fernandom Grande-Marlasko. “Evropski azilni podporni urad nujno potrebuje nov, širši mandat za operativno podporo državam članicam,” je Hojs povedal španskemu kolegu. Ta mu je zagotovil, da bodo k pogajanjem pristopili konstruktivno.

Druga stvar, ki bi lahko šla skozi tudi v času slovenskega predsedovanja, pa je sprememba evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac, je slovenski notranji minister povedal na novinarski konferenci.

Komentiral je tudi poziv evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson k sprejetju migrantov z italijanskega otoka Lampedusa, kamor je v zadnjih dneh prišlo več tisoč ljudi. Dejal je, da čeprav je tam veliko ljudi, ne more pritrditi, da bi bil to primer, ko bi morala avtomatično slediti relokacija v druge države. Poudaril je, da se bo zavzemal za to, da bi se dogovorili za določen prag, ko bi se sprožila avtomatična solidarnost z obvezno relokacijo, poroča STA.

Zadnje novice

Sorodne vsebine