Potem ko je predsednik vlade Marjan Šarec tako Miru Cerarju kot tudi Alenki Bratušek na skupnem sestanku sporočil, da se Lista Marjana Šarca na evropske volitve podaja samostojno, se je Bratuškova znašla pred dilemo, koga postaviti za nosilnega kandidata za volitve v Evropski parlament. Čez noč je odjeknilo, da bo nosilka liste SAB za evropske volitve dosedanja evropska poslanka Angelika Mlinar, ki sploh nima slovenskega državljanstva. Kako se bo ta v Evropskem parlamentu zavzemala za slovenske interese, če si ni uspela urediti niti dvojnega državljanstva?
Mlinarjeva, ki sploh ni članica Stranke Alenke Bratušek, je večino svojega življenja preživela v sosednji Avstriji. Sodeč po podatkih, ki so razvidni iz javne objave, ki jo je Državna volilna komisija poslala na domove vseh upravičenih volivcev in volivk, ima Mlinarjeva stalno prebivališče prijavljeno na Dunaju, začasno prebivališče pa ima prijavljeno na Slovenski cesti v Ljubljani.
Ureditev začasnega bivališča zadošča
Marsikdo se bo na tem mestu vprašal, kako je mogoče, da Mlinarjeva kandidira, če sploh nima slovenskega državljanstva in stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji? Na strani ministrstva za javno upravo je glede prihajajočih evropskih volitev zapisano, da imajo volilno pravico vsi slovenski državljani, ki imajo volilno pravico pri volitvah v državni zbor, kar pomeni pravico voliti in biti izvoljen. “Pravico voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima, pod pogojem, da mu ni bila odvzeta volilna pravica, in pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice, tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Volilna pravica slovenskih državljanov in volilna pravica državljanov članic Evropske unije sta popolnoma enakovredni in zajemata tako aktivno kot tudi pasivno volilno pravico.”
Kot lahko vidimo, ohlapno napisan zakon Mlinarjevi dopušča kandidaturo za evropsko poslanko, saj si je uredila začasno bivališče v Ljubljani. Glede na to, da je Mlinarjeva pred tem opravljala delo evropske poslanke, potem ko je bila izvoljena na listi avstrijske stranke Nova Avstrija in Liberalni forum (NEOS), je težko verjeti, da se je medtem seznanjala z zadevami in problematikami, s katerimi se soočamo v Sloveniji, kjer državljanstva sploh nima. Bratuškova ne glede na to izbor Mlinarjeve za nosilko liste zagovarja s tem, da naj bi bila Mlinarjeva Slovenka. Po njenem prepričanju bolj kot marsikdo iz Slovenije. “V srcu nosi Slovenijo in slovensko besedo. Lahko polemizirate glede tega, v kateri državi je živela večino življenja, glede tega, ali je Slovenka ali ne, pač ne morete!”
Kurzu pisala odprto pismo
Na nedavni novinarski konferenci je Mlinarjeva izpostavila, da naj nadzor na slovensko-avstrijski meji ne bi reševal nobenega problema. “Zame je to ukrep proti Sloveniji. Pisala sem zveznemu kanclerju Sebastianu Kurzu, naj nadzor odpravi. Slovenija je v EU zelo napredovala in na tem je treba graditi naprej. Odprte evropske notranje meje in nemoten dostop do enotnega evropskega trga nam preprosto pripadajo! Avstrija se ne more kar spomniti in reči, zdaj pa tega ne bo več! Spet nas obravnavajo kot drugorazredne državljane Evrope in temu je treba odločno reči ne,” je razložila Mlinarjeva. Vse lepo in prav, a kako je lahko tako hitro, kar čez noč, izdala svojo domovino Avstrijo, ki ji je dajala kruh tako rekoč vse življenje? Bo še hitreje naredila križ čez Slovenijo?!
V nadaljevanju je povedala, da po njeno poteza avstrijske vlade pomeni rušenje naše skupne Evrope in popolno nerazumevanje dogajanja v svetu. “Migracije so problem, ki ga nobena država – ne Avstrija, ne Nemčija, ne Francija – ne bo mogla rešiti sama. To je dejstvo. Vse evropske države se morajo zavedati, da je to naš skupen problem in ga moramo nujno rešiti solidarno: skupaj okrepiti nadzor na zunanjih mejah in skupaj sprejeti učinkovito azilno in migracijsko politiko. Evropska unija je del sveta, kjer živimo najbolje, in to moramo ubraniti!” je povedala. Glede na izrečeno lahko vidimo, da očitno Mlinarjeva ne razume razsežnosti migrantske problematike, človek pa ob tem dobi občutek, da ji sedaj, ko v Sloveniji kandidira za evropsko poslanko, sploh ni več mar za varnost avstrijskih sodržavljanov. Varnost državljanov bi morala biti na prvem mestu, očitno pa Mlinarjevi za to ni mar. Če nadzora na mejah med državami članicami EU ni, to nezakonitim migrantom pošilja sporočilo, da je njihov prehod zaželen.
Če bi se Mlinarjeva seznanila z aktualno problematiko številnih Slovenk in Slovencev, bi lahko videla, da v Slovenijo s toplejšim vremenom prihaja vedno več nezakonitih migrantov. Porast kaznivih dejanj in celo ugrabitev 79-letnega Belokranjca kažejo, da je nadzor na mejah nujen, da se število nezakonitih prehodov zmanjša. Zgovorno je nedavno sporočilo Sindikata policistov Slovenije, da ni nobenih ukrepov v smeri zmanjšanja ilegalnih prehodov, zato seveda ne čudi nadzor na slovensko-avstrijski meji. Očitno pa Mlinarjeva ne deli stališča Kurza, da je varnost državljank in državljanov na prvem mestu. Očitno zagovarja stališče, da naj se migranti prosto sprehajajo, državljani pa naj se sami soočajo z vlomi, krajami in celo ugrabitvami. Človek se na tem mestu vpraša, za čigave interese se bo Mlinarjeva borila? Za varnost slovenskih državljanov očitno ne. Glede na to, da živimo v zelo negotovih časih, bi bilo prav, da bi varnost predstavljala prioriteto, saj če ni varnosti, ni ničesar.
H. M./Nova24TV
