Piše: Vida Kocjan
Slovenija je doslej iz Načrta za okrevanje in odpornost pridobila le (sramotnih) 9,31 odstotka dodeljenih sredstev in je na predzadnjem mestu 22 držav članic EU. Golobova vlada očitno laže Evropski komisiji.
Javnofinančni podatki za letošnja prva dva meseca kažejo, da so bili skupni prihodki državnega proračuna medletno nižji za 7,4 odstotka, glavni razlog so nižji prihodki iz evropskih skladov.
Lani v tem obdobju (januar – februar 2022) je Slovenija iz Bruslja pridobila 255 milijonov evrov, leto v istem obdobju le 146 milijonov evrov (v dveh mesecih 109 milijonov manj). Če bo šlo tako naprej – in kaže, da bo tako – bo Slovenija ob koncu leta 2023 ob 650 milijonov evrov, ki bi jih sicer lahko prejeli.
Raje bodo navili davke
Hkrati je vlada Roberta Goloba priznala, da črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021–2027 ne bo potekalo tako hitro, kot je bilo načrtovano. Ministrstvo za finance je pripravilo tudi izhodiščni seznam naložb, ki bodo izločene iz Načrta za okrevanje in odpornost oziroma bo financiranje naložb z nepovratnimi evropskimi sredstvi zmanjšano. V novem seznamu je črtanih kar 286,7 milijona evrov, kolikor bi država lahko dobila nepovratnega denarja iz Bruslja.
Na seznamu so projekti, za katere naj bi bili različni vladni resorji presodili, da v rokih, predvidenih v načrtu, ne bodo izvedeni, so nas prejšnji teden prepričevali na vladi. Seznam naj bi sedaj uskladili z javnostjo in Evropsko komisijo, dokončen predlog pa bodo po navedbah ministrstva v Bruselj poslali predvidoma aprila oziroma maja.
Saša Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, je na novinarski konferenci dejala, da bodo nekateri projekti delno ali v celoti izločeni iz načrta. Za tiste, ki so po mnenju Golobove vlade pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada skušala najti alternativne vire financiranja. Kaj so alternativni viri? Zadolževanje države ali pa novi davki.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji tednika Demokracija!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!