10.8 C
Ljubljana
sreda, 19 maja, 2021

Nekaj nevarnega se kuha: V ozadju Facebook skupine v podporo Ivanu Galetu zaposleni na RTV, FDV aktivisti, kulturniki …

Kdo stoji za novim protestniškim gibanjem Skupina podpore Ivanu Galetu na Facebooku? Skrbnika skupine sta dolgoletno zaposleni na RTV Dejan Koban in Ruženka Šemišova. Ekipo moderatorjev sestavljata samostojna fotografa Nejc Trampuž in Tina Umer, kulturni delavec v Centru poezija Tomaža Šalamuna Miha Maurič, strokovnjak za tajski boks Marko Popadić in nekdanja nogometašica v mlajših selekcijah ŽNK Krima Ika Fazarinc.

Facebook skupino v podporo Ivanu Galetu z Zavoda za blagovne rezerve ne vodi on osebno, temveč gre za skrbno pripravljeno propagandno skupino z namenom politične protivladne agitacije. S podobno socialno strukturo vodilnih in pripravljeno strategijo so se namreč pričele mariborske vstaje leta 2012, ki so s podporo medijev in socialnih omrežij prerasle v nasilniške vseslovenske vstaje, na katerih so smrtjo grozili mariborskim mestnim svetnikom, obešali lutke z dravskega mostu, metali granitne kocke v policiste in spodbujali sovraštvo na druge različne načine.

Skupino podpore Ivanu Galetu z več kot 50 tisoč člani vodi Dejan Koban, zaposleni na nacionalni RTV Slovenija že od 8. maja 2000, razkriva njegov Facebook profil. Druga skrbnica strani je Ruženka Šemišova. Po nekaterih informacijah bi naj omenjena oseba bila v preteklosti redna obiskovalka v lokalu Pritličje znane aktivistke in profesorice na FDV Barbare Rajgelj. Moderatorsko skupino sestavljajo še Nejc Trampuž, Tina Umer, Miha Maurič, Marko Popadić in Ika Fazarinc. O slednjih je na svetovnem spletu malo podatkov, vendar to ne bo ustavilo našega preiskovanja.

Tina Umer, zaposlena na Švedskem se počuti ogrožena od Janševe vlade
V skupini moderatorjev sta tudi samostojni fotograf Nejc Trampuž in fotografinja ter umetnica Tina Umer. Na njenem profilu lahko opazite, da je trenutno zaposlena na Švedskem. V mestu Göteborg dela v podjetju Fografisk Center, če gre verjeti podatkom.

Vizualna umetnica je definitivno šokirana, ko je izvedela, v kakšni diktaturi se nahaja Slovenija proti svobodni Švedski. A vsakega Slovenca zanima, kako jo ogroža trenutna vlada na Švedskem. Zanimivo bo opazovati, ali bo Umerjeva v slogu slovenske družbene protestnice organizirala proteste na Švedskem, ko se je socialistična vlada odločila, da je s eksperimentom prekuževanja konec. Kot zanimivost lahko navedemo, da je razdalja med Ljubljano in Göteborgom  natanko 1699 kilometrov.

Umetnik po duši je tudi svobodni fotograf Nejc Trampuž. Na Ajpesu lahko vsak državljan opazi, da je svoje samostojno podjetje odprl 1. 4. 2020. Na svoji spletni strani ima zapisane vse pretekle samostojne fotografske razstave. Med drugim je predstavljal svoje fotografije v Domžalah, Festivalni dvorani Ljubljana, Špasteater v Mengšu, KUD France Prešeren v Ljubljani in svojo zadnjo razstavo Check signal cable na Metelkovi.

Marko Popadić bi bil naj strokovnjak za tajski boks, Ika Fazarinc pa je v preteklosti počela nogometne vragolije
V našem raziskovanju njihovih delno vidnih profilov na socialnih omrežjih ima Marko Popadić zapisano, da je zaposlen v športnem društvu Muay Thai Ljubljana, kjer potekajo treningi tajskega boksa. Drugi del športne ekipe sestavlja Ika Fazarinc. V preteklosti si je želela biti za trenutek znana nogometašica v slogu ameriške reprezentantke Megan Rapinoe. Tako smo opazili, da je igrala v mlajših selekcijah kluba  ŽNK Krim.

Miha Maurič navdušeno promovira poezijo pesnika Tomaža Šalamuna
Zadnji izmed sedmerice je Miha Maurič. Sam se predstavlja kot zaposlen v Centru poezije Tomaža Šalamuna, ki se je odprl 27. 12. 2016 v prostorih Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Sedmerica je zelo zanimiva, saj na prvi pogled gre za večinoma modernistične kulturnike, ki imajo status samozaposlenega. Večina od njih se v času korona krize nahaja doma v karanteni.

Gre za nevarne ekstremiste?
Ekstremisti in radikalni podporniki levice so dobrih sedem let počivali in uživali ob vseh napakah, aferah in grdobijah, ki so jih naredile leve vlade pod vodstvom Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca. Njihove grehe so jim z lahkoto opravičili.

Nihče še ni pozabil vstajniškega junaka tranzicijskih sil Uroša Lubeja, ki je postal civilno družbeni obraz vstajniškega gibanja medijskega kartela, radikalnih nevladnih organizacij in sindikatov. Protestniška duša se je vrnila v sekundi, ko se je na mesto predsednika vlade zavihtel Janez Janša.

Luka Perš/Nova24TV

Zadnje novice

Sorodne vsebine