Piše: Tomaž S. Medved
Da Marta Kos tudi po odpovedi predsedniški kandidaturi ne bo ostala praznih rok, smo lahko pričakovali. In že nekaj časa se šepeta, da bi se lahko Kosova v zameno za odpoved kandidaturi spet lahko vrnila v diplomacijo. Naši viri tokrat omenjajo možnost, da bi odšla na slovensko veleposlaništvo v Washington.
Kajzer, sicer Korošec, je v Washington prišel novembra leta 2020, ko je nasledil Stanislava Vidoviča. Slednji je bil predčasno odpoklican in imenovan za veleposlanika na Irskem. Do takrat je bil Kajzer državni sekretar na zunanjem ministrstvu v času, ko ga je vodil Anže Logar, sedaj predsedniški kandidat, na funkciji državnega sekretarja ga je zamenjal Stanislav Raščan. No, glede na to, da se je to imenovanje zgodilo v času prejšnje vlade, je skoraj zagotovo mogoče pričakovati, da bo zunanja ministrica Tanja Fajon posegla tudi v kadrovanje veleposlanikov. Gre tudi za to, da je veleposlaništvo v Washingtonu ena najbolj najpomembnejših veleposlaniških funkcij, menda naj bi se zanjo potegoval tudi sedanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk.
Za zdaj se Kajzer v slovenskih medijih ni veliko pojavljal, saj politično tudi ni bil izpostavljen, a lahko se že v naslednjih dneh zgodi, da bo drugače in da so se pritiski nanj že začeli. Že štiri dni po letošnjih parlamentarnih volitvah se je začelo šepetati o precejšnjih kadrovskih premestitvah med diplomati, zlasti tistimi, ki naj bi bili po prepričanju sedanje koalicije preveč povezani s prejšnjo vlado. Pri tem so posebej omenjali brigadirja Bojana Pograjca, sicer novega slovenskega veleposlanika na Poljskem. Zadnjo besedo o premestitvah veleposlanikov ima sicer predsednik republike (za zdaj je to še vedno Borut Pahor), kar je tudi razlog, zakaj si tranzicijska levica na tej funkciji želi bolj ideološko »trdnega« predsednika. Pahor je podpis o imenovanju novih veleposlanikov kljub nasprotovanju takrat še nastajajoče koalicije (maja 2022) vseeno podpisal in si nakopal še dodatno zamero.
Sedaj bo zanimivo opazovati, kaj bo Marta Kos dobila v zameno za molk ob njenem prisilnem umiku iz predsedniške tekme, uradno iz »osebnih razlogov«. Vendar je to dejansko že njen standardni način delovanja. Pred dobrima dvema letoma, natančneje junija 2020, je podala odstopno izjavo kot veleposlanica Slovenije v Bernu (Švica). Kot razloge za odstop je navedla drugačne poglede na vodenje veleposlaništva in zunanje politike. Podrobneje teh razlogov ni želela pojasniti. Je pa njen odstop povezan tudi z izrednim nadzorom njenega vodenja veleposlaništva v Bernu, je še potrdila. Tega je zaradi očitkov zaposlenih MZZ proti njej uvedel maja, je takrat poročal časopis Dnevnik.
Kasneje pa se o razlogih za njen predčasen in nenaden odhod iz diplomacije ni več govorilo. Vsaj dokler ni Bojan Požar letos poslal poizvedbo na zunanje ministrstvo glede dokumentov o delovanju Marte Kos na veleposlaništvu (in dobil počrnjene in cenzurirane dokumente!), saj bi bilo iz tega bolj razvidno, s čim si je prislužila inšpekcijski nadzor, kar sicer ni ravno pogosta praksa med veleposlaniki, je pa poročilo o tem nadzoru v roke dobil tudi tedanji zunanji minister Logar – ker je slednji sedaj predsedniški kandidat, bi bil lahko za ugled Marte Kos potencialno tudi nevaren.
A razlogi za izredni nadzor, ki ga je vodil diplomatski nadzornik Andrej Grasseli s sodelavci – tako Dnevnik – so bili očitki zaposlenih o neprimernem vodenju veleposlaništva s strani Kosove. Ti očitki se že vlečejo tudi od njenega veleposlaniškega mesta v Berlinu, so dejali na MZZ. Nadzor, ki je bil sprožen, ni nič nenavadnega, so dodali. Redni nadzor je bil sprožen že tudi med njenim vodenjem veleposlaništva v Berlinu. To seveda pomeni, da se je njena sporna praksa obnašanja v diplomaciji vlekla že dlje časa, seveda pa je hotela sebe oprati tako, da je nekakšna žrtev političnih pritiskov, ki naj bi prihajali z MZZ v času, ko ga je vodil Logar. No, takrat je Marta Kos tudi energično zatrjevala, da je politika ne zanima več – nekaj podobnega je še ne tako daleč nazaj navajala tudi Nataša Pirc Musar. A zarečenega kruha, kot smo že vajeni, se največ pojé…
Ker Kosova kratkoročno ne more računati na neko politično kariero, bi bilo skrajno nenavadno, če bi jo botri (predvsem Milan Kučan) pustili »na suhem«, saj bi bila lahko zanje preveč nevarna. Po navedbah naših virov so ji obljubili funkcijo veleposlanice v Washingtonu, kar je glede na njeno bizarno obnašanje v Berlinu in Bernu skrajno čudaško početje. Govorica o njeni selitvi iz Švice (kjer sedaj živi) v ZDA sicer po družabnih omrežjih kroži že nekaj dni:
Naj me koklja brcne, če ne bo Marta Kos izbrana za veleposlanico v Washingtonu . . .🤩
— Marko Urbanija (@urbanijam) September 7, 2022
Ker pa je sedanji veleposlanik Tone Kajzer komaj sredi mandata, bo seveda zanimivo opazovati, kako se ga bo lotila politična agentura – zunanje ministrstvo ga lahko sicer premesti na drugo delovno mesto ali iz krivdnih razlogov odslovi iz diplomacije. Bojda naj bi Kosovi veleposlaniško funkcijo obljubil celo sam premier Robert Golob, vprašanje je, kako se bo v to dogajanje vključil tudi »skoraj upokojeni« jugo-diplomat, prav tako predsedniški kandidat stare trde levice Ivo Vajgl. Če bo do imenovanja prišlo, bo to eden večjih mednarodnih škandalov – tudi zaradi dejavnosti Marte Kos v jugoslovanski politični tajni policiji…
