16.5 C
Ljubljana
sobota, 4 maja, 2024

Mural (freska) Mlada Ukrajina v Mariboru: Zakaj slovenska družba v primeru vojne v Ukrajini ne loči, kdo je napadalec in kdo žrtev?

Piše: Slovenski šolar

Pred nekaj več kot tednom dni je bil v Mariboru dokončan mural (freska), ki bi ga lahko imenovali Mlada Ukrajina, in je delo ukrajinskega umetnika Konstantina Kochanovskega. Pobudo za čudoviti mural na zidu pri parkirišču ob stavbi sedeža Mestne občine Maribor je dalo  ukrajinsko veleposlaništvo ter slovensko-ukrajinsko kulturno društvo Razom, ki so se s stensko poslikavo  želeli zahvaliti mestu in prebivalcem, pa tudi vsej Sloveniji podporo in sprejem ukrajinskih beguncev, ki so morali zapustiti Ukrajino zaradi ruske agresije in vojne. 

Toda odzivi, ki so jih bralci pustili pod spletnimi objavami različnih medijev, na primer Mariborinfo, so večino Ukrajincev, ki živijo v Sloveniji, razočarali do obupa, saj niso pričakovali tolikšnih nesramnosti. Zato so se odločili, da ne bodo tiho, in so nam posredovali svoje zgodbe – neprijetne izkušnje, ki so jih doživeli v Sloveniji, kjer, kot opažajo, neverjetno veliko ljudi podpira Rusijo in Putina ter obsoja Ukrajino in Ukrajince. Zlasti se se to opazi v komentarjih na internetu, pa tudi v živo, na ulici. Ukrajinski otroci pa v šolah doživljajo medvrstniško nasilje samo zato, ker so Ukrajinci. Med tistimi, ki odkrito izražajo sovraštvo do Ukrajincev – zlasti v šolah, je veliko Srbov, sicer rojenih v Sloveniji.

Primer 1

“V Slovenijo smo se preselili leta 2018, ko je bila hči stara 6 let in je začela obiskovati prvi razred slovenske šole. 3,5 leta se je učila skupaj z otroki in nihče od njih ni nikoli poudaril, da je tujka. Živeli smo v istem bloku kot hčerkin sošolec in mati tega fanta nas je vedno pozdravila z nasmehom. V drugi polovici 4. razreda izbruhnila vojna v Ukrajini. Mama sošolca se ni več pozdravljala z mano, sam fant pa je začel izražati pozitivno mnenje o Rusiji in Putinu ter nenehno opominjal našo hčerko, da je Ukrajinka. Obrnila sva se na razredničarko, ki je s fantom pogovorila. Do konca 4. razreda hčerko to ni več motilo, sošolca mama pa me je spet začela pozdravljati.

V 5. razredu so se podobni dogodki  ponovili. Tokrat se je pridružil še en fant. Nadaljevali so jo nadlegovati, jo imenovali Ukrajinko v negativnem smislu in izražali pozitivna mnenja o Rusiji in Putinu. Ponovno smo se obrnili na razredničarko, vendar se tokrat položaj ni spremenil. Kasneje nam je hči povedala, da je razredničarka pripovedovala razredu, kako je potovala v Rusijo in Moskvo.

Med poletnimi počitnicami je sošolec potoval v Srbijo in se v skupini za klepet Viber hvalil, da zdaj zna rusko in da ima veliko sorodnikov v Srbiji.  Hčerka zdaj obiskuje 6. razred, in ponovno ji poudarjajo, da je Ukrajinka. Enkrat jo je celo potisnil sošolec, ki ima sorodnike v Srbiji. Še en sošolec v skupini Viber se je hvalil, da zdaj zna cirilico, preimenoval svoje ime v cirilico in pisal ruske kletvice. Tudi sošolke ji pravijo, da ni Slovenka in da slabo govori slovensko.

Slovenski otroci hčerki pripovedujejo o dogodkih v zvezi z Rusijo, za katere njihovi starši izvejo s televizije, in ji razlagajo, kaj se “v resnici” dogaja v Ukrajini, saj da ona ne pozna vse resnice o vojni, ker da so njihovi starši bolje obveščeni. Deklica, ki je zdaj stara 11 let, zelo težko razume, zakaj ljudje podpirajo in so ponosni na državo, ki je napadla drugo državo, kjer se je rodila in kjer ima sorodnike in prijatelje. Zakaj jo žalijo in diskriminirajo samo zato, ker je Ukrajinka in ker v Ukrajini trenutno poteka vojna. Toda otroci, ko vidijo, kako jo boli, jo poskušajo še bolj užaliti!”

Več TUKAJ

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine