11.1 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

“Moji ministrski kolegi v Evropi se smejijo tem obtožbam o pritiskih, saj imajo tukaj svoja veleposlaništva, ki jim znajo razložiti pravo resnico o stanju medijev v Sloveniji”

Piše: Nova24tv

Tri mesece pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je slovenska administracija, ki jo koordinira Ministrstvo za zunanje zadeve pod vodstvom ministra dr. Anžeta Logarja, praktično pripravljeno na prevzem “štafetne palice”, čeprav se doma sooča z negotovo politično situacijo in usodo aktualne desnosredinske vlade. Tri spodletele interpelacije in neuspešna konstruktivna nezaupnica vladi sicer nakazuje, da KUL-ovci kljub izstopu treh poslancev SMC-ja iz vladne koalicije na oblast tik pred zdajci ne morejo, a je vseeno vredno omeniti, da bi zamenjava vladne garniture sredi slovenskega predsedovanja v bruseljskih očeh močno negativno odmevala, če si ne bi napravili že prave diplomatske sramote. Minister Logar, s katerim se je voditelj oddaje Tema dneva Luka Svetina pogovarjal v petek na Ministrstvu za zunanje zadeve, se skupaj s svojimi sodelavci ne pusti motiti, saj po svojih besedah dela dobro, kar opazijo in vidijo tudi njegovi kolegi na evropskem parketu. Ekskluzivni intervju, ki smo ga predvajali v petek zvečer na Televiziji Nova24TV, si lahko še enkrat preberete tudi v pisni obliki na našem spletnem portalu.

Še vedno smo sredi bitke s covidom-19, začel se je tretji val, pred letom dni, ko ste prevzeli štafetno palico na Ministrstvu za zunanje zadeve, da tako rečem, si verjetno niste mislili, da bo tri mesece pred začetkom predsedovanja Svetu EU vaša prioriteta še vedno bitka z virusom, predvsem pa zagotoviti čim hitrejšo precepljenost prebivalstva v uniji?

Smo natanko tri mesece pred uradnim začetkom predsedovanja, treba je poudariti, da smo prevzeli vlado v dokaj nenavadnih okoliščinah, to je bilo obdobje, ko je pandemija prihajala v države Evropske unije in še nismo bili natančno seznanjeni s tem, kaj to za seboj potegne, danes, leto dni kasneje, pa ugotavljamo, da je tovrstna kriza bistveno bolj zarezala v nek način prihodnosti delovanja Evropske unije in posledično smo temu prilagodili tudi naše delovanje in prioritete slovenskega predsedovanja. Ravno vprašanje zdravstva in vprašanje kriznega upravljanja bo tako postala ena od prioritet slovenskega predsedstva in hkrati se bomo trudili, da bodo tudi vse ostale države članice pripoznale pomen tovrstne razprave na najvišji ravni Evropske unije.

Vsaj na začetku se bo verjetno vse vrtelo okrog cepljenja, teh dobavnih količin ni toliko, kot je bilo obljubljenih, kje je nastopil po vaše glavni problem, kakšne bodo skupne rešitve?

Najprej je treba biti realen, farmacevti, znanstveniki in strokovnjaki so razvil cepivo proti virusu v rekordno kratkem času, tudi nadzorne institucije so odobrile cepivo v rekordno kratkem času, skratka, vsi ti postopki so bistveno olajšali spopadanje s to epidemijo v primerjavi s postopki, ki smo jih bili vajeni v preteklosti. Kljub temu pa je jasno, da so zaradi potreb po vsem svetu nastala ozka grla, ko proizvodnja teh cepiv ne dosega povpraševanja po le-teh, tukaj pa nastopi ravno vprašanje kriznega upravljanja, kjer so morda na začetku bile narejene nekatere napake, ampak mislim, da sedaj, na najvišji ravni, med predsedniki vlad držav članic in tudi s pobudami, kjer Slovenija aktivno sodeluje, poskušamo ta zaostanek nadoknaditi, z namenom, da se po celotni EU v približno enakem času zagotovi precepljenost in vrnitev k normalnemu načinu življenja, kljub temu pa mislim, da bodo še kar nekaj časa podobni intervjuju potekali z maskami in potrebno distanco.

Pred nekaj dnevi ste izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v številnih državah, češ da naj bi bili zaskrbljujoči tudi vplivi pandemije covida-19. Na kaj ste tu ciljali, so problem tu ukrepi, katerim ne moremo ubežati?

No, mi opozarjamo na človekove pravice v kriznih državah, kjer že tako ali tako prihaja do teh kršitev, dejstvo pa je, da smo v tej pandemiji nekako vsi v istem čolnu, četudi razviti svet precepi do ustreznega odstotka svoje prebivalstvo, brez tega, da bi bile tudi ostale države ustrezno precepljene, ne bomo mogli preiti nazaj v neko normalnost, ki smo je bili vajeni. V tem pogledu je treba dominsitrstvo za tega problema pristopat na globalni ravni in Slovenija se je v tem pogledu vedno zavzemala za nekakšen multilateralizem tudi v cepilni politiki.

Slovenija je pred časom sprejela deklaracijo za usmeritev delovanja v institucijah Evropske unije v obdobju med leti 2021 in 2023, deklaracija ima štiri poglavja, posvečena pa je številnim tematskim sklopom, kjer je kot prva navedena pobuda vrnitve k temeljnim vrednotam Evropske unije. Nam lahko to bolj natančno pojasnite.

Mi smo se s tem, ko sem prevzel funkcijo, najprej soočili ali pa pregledali, kakšna je normativna podlaga delovanja zunanje politike, in smo ugotovili, da so pri številnih strateških dokumentih pomanjkljivosti. In smo se odločili za nek celoten, sistematičen pristop k modifikaciji slovenske zunanje politike, na način, da preko dogovora z deležniki, z institucijami dogovorimo nek programski okvir, na podlagi katerega nato zunanja politika funkcionira. Prva ugotovitev je bila, da imamo sprejeto strategijo v zunanji politiki, ki pa je moji predhodniki niso upoštevali, skratka ravnali so v nasprotju s to strategijo, zato je bila prva naloga ugotoviti, da je ta strategija pravilna in da jo dajmo izvajati.

Dr. Anže Logar.

Preko tega izvajanja smo ugotovili določene pomanjkljivosti, ki pa smo jih nato želeli oz. jih želimo odpraviti s prenovo te strategije slovenske zunanje politike. Slovenija ima tudi v odnosih napram Evropski uniji posebno strategijo oziroma deklaracijo, ki so jo moji predhodniki vsakih 18 mesecev usklajevali z odborom za EU zadeve ter potem tudi na ravni državnega zbora. V 18 mesecih se je v preteklosti pokazalo prvič, da je zunanje ministrstvo zamujalo s pripravo dokumenta, tako so sprejemali dokument, ki pol leta že ni bil več aktualen, ker je obdobje poteklo, in hkrati ni bil usklajen z normativnim okvirjem evropske komisije. In moj namen je bil, da ta dokument najprej uskladimo z normativnim okvirjem evropske komisije, ki se obnavlja vsakih pet let, hkrati pa da smo ga nato uskladili s strategijo v zunanji politiki in ga hkrati prilagodili tudi prioritetam nacionalne strategije Republike Slovenije. V tem pogledu je ena od prioritet vrnitev k temeljnim vrednotam Evropske unije.

Ko so evropski očetje ustvarjali unijo, so jo ustvarjali zato, da so na ta kontinent prinesli mir, sodelovanje, spoštovanje drug do drugega, hkrati pa dve načeli proporcionalnosti in sorazmernosti. Skratka, na ravni Evropske unije počnemo tisto, kar lahko na ravni Evropske unije počnemo bolje in hkrati delamo samo toliko, kot je nujno potrebno, da je bolje. Vse ostalo pa prepustimo državam članicam. In se mi zdi, da sta se v zadnjem času ti dve načeli začeli spogledovat ali pa prikrivat, saj so jih nekateri v želji po politiziranju načelno začeli zavračati. Zato se meni zdi pomembno, da se vrnemo k tem temeljnim načelom delovanja Evropske unije in sploh namenom, zakaj je bila Evropska unija ustanovljena.

Nekako dogovorjeno je, da naj bi bila težko pričakovana konferenca o prihodnosti Evropske unije nekje v mesecu maju, verjetno po koncu tega tretjega vala epidemije . Kakšno težo bo po vaše ta konferenca imela kar se tiče prihodnosti Evropske unije in kakšno bo na tej konferenci vaše sporočilo drugim državam članicam?

Tukaj bi mogoče opozoril na distinkcijo, ni to konferenca o prihodnosti Evropske unije, ampak konferenca o prihodnosti Evrope, se mi zdi to pomemben poudarek z enega preprostega razloga, ker ta konferenca namreč ima namen gledati širše, skratka ne zgolj Evropsko unijo, ampak tudi sosedstvo, strateški razmislek in partnersko povezavo našega kontinenta z drugimi kontinenti. To je pomembno sporočilo vsem razpravljavcem v okviru Evropske unije , ki bodo povabljeni k razpravi in seveda tudi širše. Slovenija je imela tu možnost bodisi, da igra vlogo nekega posrednika pri soočanju različnih stališč ali pa da aktivno pristopi k usmerjanju razprave. Po dveh krogih usklajevanja in pogovorov pri predsedniku vlade je bilo nekako soglasno sklep stališče vseh prisotnih, naj tu Slovenija igra zelo pomembno in aktivno vlogo in temu primerno bomo tudi prilagodili način dela v času slovenskega predsedstva. 9. maja se uradno začne delovanje konference in nekje v marcu naslednjega marca se zaključi.

Luka Svetina.

To pa pomeni, da bodo v času slovenskega predsedstva potekale ključne in najpomembnejše razprave o prihodnosti Evrope. Slovenija želi tovrstno razpravo na najvišjem nivoju začeti ravno na Blejskem strateškem forumu. Torej ta strateški okvir dodati, oz. vključiti v forum in na podlagi tega vodit razpravo preko celotnega časa predsedovanja do priprave nekega zaključnega pogleda, ki pa bo upošteval dva vidika. Torej bottom-up pristop, mnenja državljank in državljanov in top-down pristop, stališča leaderjev, voditeljev, ki jih potem na podlagi tega lahko tudi na podlagi povratne zanke preverimo pri državljankah in državljanih Evropske unije. Ta del, kar se tiče pogovora z državljani, bo vodila Evropska komisija preko spletnih, virtualnih in tudi fizičnih okroglih miz, po območju celotne Evropske unije. Ta strateški del pa bo slovensko predsedstvo na nek način porivalo naprej z namenom, da se na nek način uskladimo okrog teh ključnih vprašanj, ki so pred Evropsko unijo.

Gospod Logar, kakšen ugled ta trenutek Slovenija uživa v Evropski uniji, v Evropskem parlamentu, pravzaprav v očeh Evropske komisije, tri mesece pred predsedovanje svetu Evropske unije, ko se je moral slovenski premier na nek način zagovarjati zaradi domnevno vse slabših razmer za novinarje v Sloveniji, zaradi kratenja človekovih pravic? Vemo, kaj vse se je dogajalo okrog tega videoposnetka, ki ga niso želeli predvajati, ki ga Sophie in ‘t Veld ni želela predvajati, skratka, medijska histerija je bila velika, vse do obtožb, da nas je premier očrnil v evropskih očeh. Skratka, kakšen je naš ugled v EU? Zdi se, da nas tudi vse več slovenskih osrednjih medijev želi postaviti ob bok poljski in madžarski?

No, vprašanje je, zakaj nas želi tja postaviti, ali je to iskrena želja, ki ima razlog v politiziranju, ali pa je to dejansko stanje, na to vprašanje si mora vsak odgovoriti sam. Zdaj, če smo v zadnjih dneh lahko brali poročilo State Departmenta o stanju medijske svobode v Sloveniji, smo lahko slišali, da celo Združene države Amerike negirajo tisto, kar želijo nekateri izvoziti iz Slovenije v tujino. Zame kot zunanjega ministra je bolj kot to, kakšno videnje ima Evropska unija o Sloveniji to, kakšen odnos ima Slovenija z drugimi članicami Evropske unije. In tu lahko rečem, da smo z intenziviranjem dela zunanjega ministrstva bistveno okrepili medsebojne odnose, medsebojni potencial in tudi izboljšali medsebojni položaj s strateškimi partnericami RS. Mi smo aktivirali slovensko zunanjo politiko in jo uporabili kot način ali pa način plasiranja svojih ključnih sporočili, oziroma svojih ključnih interesov.

In mislim, da smo lahko zelo samozavestni, da bomo tudi v času predsedovanja Svetu EU imeli na ta način na drugi strani dobre sogovornike. Treba pa je vedeti, da bo zaradi takšnega ali drugačnega razloga vedno nekdo želel Slovenijo uporabiti kot talca za zadovoljevanje svojih notranjepolitičnih interesov, ampak to pa pomeni, da tudi mi moramo znati ločiti zrno od plevela ter na nek način poznati ta kontekst. Mogoče smo v odnosu do drugih institucij, predvsem Evropskega parlamenta, malce specifični, ker v Sloveniji že veliko ljudi pozna realno stanje in v tem pogledu tovrstne propagande naše državljanke in državljani niti ne kupijo več. Drugače pa je potem v nekem drugem forumu, na ravni Evropske unije, kjer je dejansko težko razložit, da v neki državi, ki se je osamosvojila, ki ima demokratične vrednote, in ki je članica Evropske unije, da se lahko brezsramno laže v medijih in da zato nihče ne prevzame nikakršne odgovornosti.

Intervju z Anžetom Logarjem.

A pa dobivate ravno zaradi te medijske gonje, ki so jo delno izvozili tudi v Bruselj, lahko rečeva, Politico je pisal nekaj člankov na račun problemov Slovenije, ali dobivate vprašanje vaših kolegov, ko potujete po Evropi, ko se srečujete z zunanjimi ministri, kaj se dogaja v Sloveniji, je to tema, se s tem sploh ukvarjajo?

Moji kolegi med članicami Evropske unije so zelo dobro obveščeni, v bistvu se smejijo tem obtožbam, posebej zato, ker imajo tu svoja veleposlaništva, ki jim jasno lahko in znajo predstaviti dejansko medijsko situacijo v Sloveniji, tako da dejansko v tem pogledu jaz tukaj res ne vidim, razen negativnega predznaka, ki ga to daje na splošno, kakšnih resnih konsekvenc.

Slovenija je vstopila tudi v severnoatlantski prostor, pred dnevi smo praznovali obletnico vstopa v NATO, po novem visi pred ministrstvom stalno tudi zastava NATA, očitno tega prej ni bilo – zakaj ne, in kako vi vidite prihodnost +Slovenija v Severno-atlantskem zavezništvu?

No, jaz sem že na zaslišanju pred resornim odborom dejal, da imamo dve ključni sidrišči pri naši zunanjepolitični orientiranosti, ki sta bili testirani na referendumu, torej vstop v Evropsko unijo in vstop v zvezo NATO, eno je bila 90-odstotna podpora, v drugem primeru je šlo za dvotretjinsko podporo, in iskreno jaz ne razumem, zakaj smo morali šele sedaj, 17 let po vstopu v zvezo NATO, pred zunanje ministrstvo postaviti to zastavo. Mislim, da je v teh pogledih treba ravnati tako na vsebinski kot tudi na simbolni ravni, zato sem tudi naročil, naj ob tem prazniku vstopa v NATO to ustrezno obeležimo tudi z izobešeno zastavo, ki bo tu zdaj trajno visela. Mislim, da je Slovenija v Natu lahko zelo aktivna članica, zavezništvo ponuja okvir, ki na nek način dopolnjuje okvir Evropske unije in hkrati tudi širi obzorja, saj tam sodelujejo tudi partnerji zunaj Evropske unije in na ta način lahko na koncu koncev dosežemo paralelno več nacionalnih strateških ciljev, kot pa če ne bi bili člani te alianse, hkrati pa se je treba zavedati tudi odgovornosti, ki jo s tem imamo  skratka z ustrezno investicijo v varnost in seveda aktivnost pri sodelovanju na misijah Nata in pri ostalih aktivnostih, ki jih pač NATO izvaja. In v okviru tega imamo tudi bistveno širšo možnost pridobivanja dodatnih znanj, še posebej s temi centri odličnosti, ki se po centrih izvajajo, denimo centru o kibernetiki, o varnosti in tako naprej, kjer lahko v bistvu izobražujemo svoje strokovnjake in potem ob vrnitvi domov dejansko razvijamo naprej to pridobljeno znanje v okviru naših institucij.

Nimava več veliko časa, tole bi vas še vprašal; vemo, da je premier Janša pred časom že vodil pogajanja o dodelitvi sredstev Evropski uniji za okrevanje po pandemiji covida-19 v sporu med Brusljem na eni ter Poljsko in Madžarsko na drugi strani. Kakšno vlogo bo Slovenija igrala v času predsedovanja Svetu EU, večkrat ste že lani na Blejskem strateškem forumu dejali, da bo za nas pomembno to srednjeevropsko povezovanje, bo Slovenija neke vrste most med Brusljem in Višegrajskim paktom?

Zdaj, če se vrneva k enemu od prejšnjih vprašanj, kjer ste me spraševali, zakaj v deklaraciji apeliramo na vrnitvi k temeljim vrednotam … Zdaj, če se vrnemo k temeljnim vrednotam, potem tega mostu ne rabimo. Ker potem delujemo skladno s temi temeljnimi idejami Evropske unije, kjer smo združeni v svoji različnosti, ampak zato, ker vemo, da skupaj lahko dosežemo več, zato tudi sodelujemo, ne vsiljujemo pa drugemu tega, kar sami mislimo, da je najbolje za nekoga drugega. Slovenija bo v času slovenskega predsedovanja igrala vlogo nekakšnega poštenega arbitra, skratka, zbirala bo stališča prestolnic in iskala kompromis za te ključne dileme, ki se bodo postavljale kot glavne problemske točke, ki jih je treba rešiti, imela bo karseda dobre stike z vsemi partnerji in na vsak način bo Ministrstvo za zunanje zadeve zelo aktivno iskalo sogovornike praktično po vseh državah članicah Evropske unije in tudi po vseh institucijah, ravno zato, da bo lahko kar največ teh odprtih dilem, ki se bodo postavile ali pa vzklile v času našega predsedovanja, zadovoljivo rešili ter na koncu lahko tudi rekli, da je to uspeh slovenskega predsedovanja Evropski uniji.

Če zaključiva tale pogovor, po letu dni, ko ste na položaju zunanjega ministra, ste tudi na Twitterju napisali “50 obiskov, koordinacija s kolegi na zunanjem ministrstvu in odlična ekipa, jasni in ambiciozni cilji”. Gospod Logar, na kaj ste po tem dobrem letu dni v svoji službi najbolj ponosni?

Morda na to, da skupaj v ekipi ugotavljamo, da gremo v pravo smer, in da elana ni zmanjkalo in lahko delamo ter bomo delali aktivno tudi naprej.

[povzeto po Temi dneva]

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine