V zadnjih letih se EU na svojem ozemlju sooča z valom terorističnih napadov, ki so vprašanje varnosti pomaknili na vrh seznama skrbi državljanov ter obenem izpostavili tudi probleme sodelovanja in izmenjave informacij na tem področju med državami članicami. Tako v EU kot v državah članicah je bila predlagana nova zakonodaja, revidirana je bila obstoječa, obenem pa je bila opravljena vrsta razprav o načinu odzivanja na teroristično grožnjo. Evropski parlament je tudi v luči teh dejstev 6. julija 2017 oblikoval poseben odbor o terorizmu (TERR), katerega član je evropski poslanec dr. Milan Zver. Odbor je danes razpravljal o osnutku poročila, v katerem so naslovljeni glavni ukrepi in priporočila za države članice v povezavi z bojem proti terorizmu. Osnutek sta pripravili poročevalki Monika Holhmeier in Helga Stevens.
V poročilu, kjer je zabeleženih več kot 140 priporočil, je izpostavljeno, da je treba več pozornosti nameniti preprečevanju in zatiranju radikalizacije, prav tako je posebej pomembno sodelovanje in izmenjava informacij med državami članicami, poseben poudarek pa poročilo namenja žrtvam terorizma in terorističnih groženj.
Poročilo, ki je rezultat devetmesečnega dela strokovnjakov, raziskovalcev ter številnih razprav evropskih poslancev, članov omenjenega odbora, izpostavlja, da sta sodelovanje in izmenjava informacij nepogrešljiva v boju proti terorizmu. Kot poudarja tudi evropski poslanec dr. Milan Zver: »Hitrost, s katero so bili načrtovani in izvedeni nekateri nedavni teroristični napadi, zahteva tudi hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov, če želimo biti učinkoviti in pomagati preprečiti napade. Čezmejna narava terorizma zahteva odločen in usklajen odziv ter sodelovanje znotraj držav članic in med njimi ter s pristojnimi agencijami in organi Unije.« Dr. Zver je ob tem prepričan, da bi sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi službami bilo treba okrepiti in se strinja s poudarkom iz poročila, da naj bi Europol postal pravo središče za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju boja proti terorizmu v EU. Dr. Zver je še posebej kritičen do nekaterih držav, ki odklanjajo sistematično izmenjavo relevantnih informacij. To je še posebej nevarno, ker je v EU ta trenutek od 50.000 do 70.000 radikaliziranih džihadistov.
Dr. Zver ob današnjem poročilu izpostavlja tudi pomen učinkovitega varovanja zunanjih meja Evropske unije. Nekateri nedavni teroristični napadi so razkrili velike pomanjkljivosti mejnega nadzora. »Vsaj osem izvajalcev teh napadov je vstopilo v Grčijo in julija, avgusta in oktobra 2015 so prešli tudi Slovenijo,« opozarja dr. Zver, ki še meni, da je za učinkovito zavarovanje in zaščito meja pomembna vzpostavitev ustreznih materialnih pogojev na zunanjih mejah, interoperabilnost zbirk podatkov ter okrepljena vloga in pomen agencije Frontex.
Evropski poslanec pozdravlja tudi priporočilo glede vzpostavitve Centra odličnosti EU za preprečevanje radikalizacije, ki bi usklajeval in pospeševal sodelovanje med državami članicami, oblikovalci politike, izvajalci, strokovnjaki in raziskovalci na področju preprečevanja radikalizacije ter prispeval k usmerjeni rabi sredstev EU na tem področju.
Poročilo pa Evropsko komisijo tudi poziva, naj pripravi zakonodajni predlog glede žrtev terorizma z jasno opredelitvijo njihovega statusa in pravic, vključno z merili za upravičenost in ravnmi odškodnine. »Če nam bo uspelo vzpostaviti tudi Center za usklajevanje EU za žrtve terorizma za nudenje pravočasne in ustrezne krizne podpore v primeru napada v eni ali več državah članicah, kot ga predvideva tudi priporočilo, menim, da bomo naredili velik korak tudi k ustrezni obravnavi žrtev in družinam žrtev terorističnih napadov,« ocenjuje dr. Zver, ki je še prepričan, da bi omenjeni Center lahko nudil tudi ustrezne informacije glede pravic v okviru terorističnih napadov kot tudi ustrezno pomoč žrtvam terorističnih napadov.
