Mag. Robert Strah za Demokracijo: Če država prenaša svoje pristojnosti in naloge na občine, jim mora zagotoviti ustrezna sredstva, s katerimi te naloge lahko izvršujejo!

Pogovarjali smo se s podžupanom Škofje Loke mag. Robertom Strahom o lokalni in državni politiki. Vprašali smo ga, zakaj se je odločil kandidirati za župana občine Škofja Loka in kaj obljublja občanom, če bo izvoljen za župana te gorenjske občine.

Gospod Strah, ste drugi mandat podžupan občine Škofja Loka in predsednik občinskega odbora SDS, tako da dobro poznate lokalno samoupravo. Pred štirimi leti so lokalne volitve potekale 5. oktobra, v tistih občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ni uspelo zbrati večine glasov, pa je 19. oktobra sledil še drugi krog. Z novelo zakona o lokalnih volitvah, sprejeto novembra lani, se je kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretja nedelja v novembru; tokrat je to 18. november. Je to smiselna odločitev?

Osebno pozdravljam določitev stalnega datuma rednih lokalnih volitev, saj je zadeva za volivca preglednejša, razumljivejša. Velja pa poudariti zapletene, birokratske postopke pri pridobivanju soglasij za vse kandidature, upoštevanje spolnih kvot na ravni volilnih enot in izpolnjevanje številnih ločenih obrazcev za županske kandidature, kandidature za občinske svete in krajevne, vaške, četrtne skupnosti, da ne omenjam naknadnega določanja, žrebanja zaporednih številk potrjenih kandidatov in list, ki se opravi do 2. 11. 2018, 15 dni po začetku volilne kampanje torej. 

Novembrske lokalne volitve bodo sedme v samostojni Sloveniji. Skozi leta je na njih zaznati vse nižjo volilno udeležbo, rahlo naraščanje deleža žensk v občinskih svetih, nekaj malega več je tudi županj. V zadnjem obdobju izstopa zmagovit trend tako imenovanih neodvisnih list in županov, ki kandidirajo samostojno oziroma s podporo volivcev. Na drugi strani pa na lokalni ravni upada vpliv »državnih« strank. Kako si to razlagate?

Volilna abstinenca v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami EU nadpovprečna. Zaupanje v politiko in demokracijo pada. Na terenskih obiskih je v direktni komunikaciji z volivci opaziti največ dvoma o dejanskem vplivu njihovega glasu na sestavo koalicije, vlade, na delovanje in razvoj države. Slednje posredno vpliva tudi na udeležbo na lokalnih volitvah. Menim pa, da je občutek participacije pri volivcu na lokalnih volitvah manj dvomljiv, saj sta odgovornost in pristojnost izvoljenih funkcionarjev na lokalni ravni veliko bolj pozicionirani, poleg tega je običajno dostopnost, komunikacija z lokalnimi oblastmi neposrednejša in zaradi tega manj izpostavljena medijskim manipulacijam.

Spolne kvote so bile določene zelo na silo. Statistično se je sicer povečal delež žensk v politiki, ne pa sorazmerno tudi zainteresiranost le-teh za aktivno participacijo. Menim, da bi veljalo dati prednost kandidatkam in kandidatom, ki si dejansko želijo političnega udejstvovanja ne glede na spol. Kar zadeva t. i. neodvisne, sredinske liste je rok trajanja zelo omejen ali večinoma povezan z obdobjem udejstvovanja, delovanja ustanovitvenega pobudnika, bodisi kandidata za župana, ki okrog sebe zbere listo podpornikov, ali civilne iniciative, ki prerase v politično gibanje. Tovrstne liste se volivcem predstavijo kot del nove, neomadeževane ponudbe v političnem prostoru, ki naj bi bile neodvisne od t. i. šefov, ki jih imajo tradicionalne politične stranke. Pri tem volivci velikokrat pozabljajo, da tovrstne neodvisne liste nimajo področnih izkušenj, tradicije in usposobljenih kadrov, politikov na državni, evropski ravni, ki lahko veliko pripomorejo pri realizaciji razvojnih projektov in odpravljanju težav, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti.

Volitve bodo potekale v vseh 212 slovenskih občinah. Volivke in volivci se bodo izrekli, kdo bo v naslednjem štiriletnem mandatu vodil občino. Odločali bodo torej o županih in občinskih svetih, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45. Kako pomembna je funkcija župana in občinskega sveta v sedanji lokalni samoupravi?

Župan predstavlja in zastopa občino. Kot politični vodja, izvršilni funkcionar je odgovoren za zastopanje interesov občanov in izvrševanje političnih odločitev. Predstavlja tudi občinski svet. Njegova vloga je jasno pozicionirana v smislu nalog, pooblastil in odgovornosti, zato ta funkcija tudi v mojih očeh uživa veliko spoštovanja. Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, proračun občine, prostorske akte, odloke in druge akte občine, potrjuje mandate, nadzoruje delo župana in občinske uprave ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine. Za učinkovito vodenje občine je potrebno usklajeno delovanje župana in občinskega sveta. V ta namen se na začetku mandatov oblikujejo občinske koalicije, ki običajno določijo ključne prioritete v okviru proračunov za čas njihovega mandata.

Lokalna samouprava v Sloveniji je v 24 letih pokazala zavidljiv razvoj. Z lokalno samoupravo so se razvili tudi deli Slovenije, ki so bili prej desetletja zapostavljeni, prišlo je do razvoja lokalne demokracije. Kje so po vašem mnenju dodatne priložnosti za razvoj lokalne samouprave?

V Sloveniji imamo dober in učinkovit sistem lokalne samouprave. Z vzpostavitvijo druge ravni lokalne samouprave – regij bi sistem sodelovanja, povezovanja občin še izboljšali. Izboljšali bi se sinergijski učinki na področju investicij, pridobivanja evropskih sredstev in skupnega upravljanja na lokalni ravni. Zmanjšale bi se očitna centralizacija države in hkrati tudi razlike med regijami.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Metod Berlec