19.6 C
Ljubljana
nedelja, 26 maja, 2024

Luka Mesec “osramočen” v Tarči; očitno ne pozna zakonov, ki jih je spisala njegova vlada

Piše: Domen Mezeg (nova24tv.si)

“Javno bi prosil gospoda Luko Mesca, da preneha s to retoriko, ker se mi resnično že “dviguje”. Mi nismo proti solidarnosti, vsi smo veliko pomagali, žal pa tega nismo obešali na velike zvonove. Za primer: v prvih urah sem poslal za 100 tisočakov evrov vode vsem, ki so ostali brez nje … Mi smo za solidarnost, ne maramo pa, da nam postavljate davke za denar, ki ni potreben. In to je edino, za kar se borimo. Vi obdavčujete podjetnike na zalogo, medtem ko druge države, kot sta Hrvaška, Avstrija zelo konkretno, davke trenutno rahljajo, zaradi izredno slabih gospodarskih razmer v Evropi,” je bil v Tarči kritičen podjetnik Joc Pečečnik. 

Pred četrt stoletja prispevek za Posočje, zdaj za sanacijo po poplavah. Bodo najbolj solidarni državljani? Koliko so in še bodo ob bankah prispevala druga podjetja, zasebna in državna? Čemu se bo odrekla država? Komu in kako bodo delili denar? Da bo zmanjkalo denarja za reforme, je zdaj že jasno. Zamika se plačna reforma, zdravstvena pa celo v naslednji mandat. O vsem tem in še čem je bilo govora v tokratni oddaji Tarča na RTV Slovenija, ki jo vodi Erika Žnidaršič. Pojavlja se vprašanje, ali želi vlada človeško empatijo zlorabiti za to, da bi bili pripravljeni plačati še več davkov, kot jih že plačamo. Neposredna škoda poplav je sicer ocenjena na 4,7 milijarde evrov. Iz proračuna naj bi prispevala okoli 1,1 milijarde evrov, 370 milijonov evrov naj bi prispevale zavarovalnice, dve milijardi evrov EU, zadnji vir pa je kontroverzni solidarnostni prispevek, ki naj bi za sanacijo prispeval 1,3 milijarde evrov. S slednjim bi vlada obremenila tako fizične osebe kot gospodarstvo. Obenem je vlada uvedla interventno obdavčitev ljudi in podjetij, da bi zbrala 150 milijonov evrov!

Ljudje so prostovoljno z veseljem pomagali, prisila pa jih od solidarnosti odvrača

Nekateri finančni strokovnjaki menijo, da gre za relativno majhen znesek, ki bi ga bilo mogoče zbrati na drugačen način. A zaradi vladne odločitve bo sledilo kup dodatne birokracije, ki bo finančno še bolj obremenila delovanje podjetij. Dodatni solidarnostni prispevek bodo sicer plačali tisti, ki ne bodo opravili sobotnega udarniškega dela. A tudi v primeru udarniškega dela bo še vedno potrebno nekaj dodatno prispevati. Ekonomist Janez Šuštaršič“Gre za nek solidarnostni populizem, ker vlada pričakuje, da bodo ljudje to z veseljem plačali, ker gre za solidarnost. Treba pa je vedeti, da je veliko ljudi pomagalo (z denarjem, materialom, delom) in so to naredili z veseljem. Ko pa se enkrat z zakonom predpiše določene odstotke, pa zadeva postane stvar ekonomske računice. Ljudje se bodo začeli spraševati, zakaj jim je tega treba.” Pojavlja pa se vprašanje, kako solidarni bodo tisti, ki v slovenski družbi ustvarijo največ. Podatek sta podala Vesna in Dari Južna. Kot sta navedla, sta znatna sredstva donirala trem humanitarnim organizacijam.

Šarec podpira kopičenje finančnih sredstev, čeprav še ni jasno, koliko jih bo resnično potrebnih. (Foto: posnetek zaslona)

Nad popoplavno obnovo bo bdela SID banka oziroma Borut Jamnik, eden najvplivnejših ljudi iz državnega gospodarstva!

Odzval se je tudi Boštjan Bandelj, ki je dejal, da bo njegova fundacija letos in v prihodnjem letu predvidoma donirala med šest in osem milijoni evrov, najbolj prizadetim pa bo namenjenih 20 novih osebnih vozil. Med donatorji sta tudi podjetji Salus in GH Holding itd. Kot kaže bo denar relativno hitro zbran, pojavlja pa se vprašanje, ali bo hitra tudi obnova, se sprašuje Šuštaršič. Spomnil je, da se je Posočje obnavljalo 20 let. In tudi v tem primeru je prihajala do očitkov, da so se nekateri okoristili na račun solidarnosti. Nad finančnimi sredstvi za popoplavno obnovo pa bo bdela SID banka oziroma Borut Jamnik, eden najvplivnejših ljudi iz državnega gospodarstva in tesen prijatelj Roberta Goloba. V studiu je kot prvi spregovoril obrambni minister Marjan Šarec, ki je komentiral preuranjeno uvedbo davka. Šarec: “Kar se tiče same škode – seveda še ni ocenjena, ko bodo znane bolj konkretne številke, se bo zagotovo pristopalo naprej.” Žnidaršičeva je ob tem izpostavila, da ne razume, zakaj dodaten davek, saj je v proračunu 185 milijonov evrov, ki jih je mogoče takoj namensko porabiti, se pa namesto tega “stiska” mala elektrodistribucijska podjetja.

Pečečnik: “To, da vlada uničuje nas podjetnike, res ni solidarnost!” 

Šarec je odvrnil, da bo škoda zagotovo višja od navedenega zneska in se je na to potrebno pripraviti, dejansko pa na vprašanje ni znal odgovoriti. Očitno je bilo, da vlada nabira finančna sredstva, ne da bi sploh vedela, koliko in kaj bo z njimi. Na to se je preko videopovezave kritično odzval podjetnik Joc Pečečnik“Tukaj imate živo demonstracijo, kako izgleda politik, ki je celo življenje priklopljen na državno plačo, ni pa še nikdar sam zaslužil ali koga zaposlil. To, kar minister govori, naj cela Slovenija sliši … Ljudem bomo pobrali, da bomo dali malo na zalogo, potem pa bomo povedali, koliko bo stalo. Če bo preveč, bomo pa dali kam drugam …” Ne glede na to predsedniku vlade verjame, da želi delati pošteno, se pa z njegovimi dejanji od tega oddaljujemo. Pečečnik meni, da je lepo, da vlada dela za ljudi in to podpira, ne pa, da to počne na način, da uničuje vse ostalo, zlasti njih podjetnike. Pečečnik: “To res ni solidarnost!” Kot je še dejal, so nemudoma priskočili na pomoč, vendar se s tem ne hvalijo, za nagrado pa so dobili nov davek, kar bo mnoge odvrnilo od prostovoljne pomoči. Obenem je poudaril, da naj država nekaterim ponudi kredite in delno pomoč, ne pa celotno obnovo zastonj iz pobranih davkov od podjetij.

 

Podjetnik Joc Pečečnik preko videopovezave (Foto: posnetek zaslona)

V nadaljevanju je spregovoril ekonomist Matej Lahovnik. TV voditeljico je zanimalo, ali se mu zdi nov davek potreben, glede na to, da smo državljani zadnje čase močno davčno obremenjeni. Lahovnik: “Da bi odgovorili na to vprašanje, bi morali natančno vedeti, kakšna je škoda. Obstaja več milijard razlike med posameznimi ocenami.” Po njegovem je potrebno porabiti vse proračunske rezerve. V tej situaciji je po njegovem povsem nepotrebno odkupovanje delnic zasebnih lastnikov v elektrodistribucijah, ker so druge prioritete. Lahovnik: “Potrebno je prerazporediti sredstva znotraj proračuna z nekaterih ministrstev, z nenujnih programov, uporabiti evropska kohezijska sredstva, potem pa bo tudi ta davek na mizi … Verjetno bo potreben … V resnici ni visok za ljudi, saj znaša 0,3 odstotka dohodninske osnove …” Je pa po mnenju ekonomista potrebno iti po korakih in prioritetnem logičnem redu. Žnidaršičeva je naslednje vprašanje namenila ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu. Dotaknila se je delovne sobote in dejstva, da ostaja nejasno, ali morajo tudi tisti, ki jo oddelajo, kaj doplačati. Mesec se je uvodoma “spotaknil” ob izjave ekonomistov in Pečečnika, ki ostro nasprotujejo solidarnostnemu prispevku. Mesec: “Prispevek je nadomestilo za delovno soboto.”

 

Žnidaršičeva razkrinkala Mesca: Ni znal pokazati člena zakona, ki ljudi z opravljeno delovno soboto odvezuje prispevka!

Žnidaršič: “Kje to v tem zakonu piše, da morajo vsi plačati prispevek, tega ni v zakonu!” Žnidaršičeva je od Mesca celo zahtevala, da ji to konkretno pokaže na papirju. Spregovoril je tudi nekdanji minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač: “Poseg v žepe ljudi v tem trenutku je bila napačna odločitev z več razlogov, saj posega tudi v žepe tistih, ki so najbolj prizadeti. Obenem sredstev za intervencijo ne potrebujemo. V zakonu, ki smo ga obravnavali pretekli teden, so bile finančne posledice zakona ocenjene na 167 milijonov evrov.” Samo z rebalansom proračuna, ki je bil sprejet tudi pretekli teden, je bilo zgolj iz dveh postavk zagotovljenih 120 milijonov evrov, torej, trikrat toliko, kot je bilo navedeno v interventnem zakonu, na katerega je bil vezan solidarnostni davek potrebnih sredstev. Obenem gre v tem trenutku za napačno vladno odločitev, ker so ljudje izkazali izjemno solidarnost. Prav tako je bil davek napačna odločitev, ker postavlja na laž predsednika vlade, ki je pred dvema tednoma govoril, da bo najprej potrebno pregledati vse obstoječe finančne vire in postrgati vse po proračunskih postavkah, kjer to ni nujno potrebno.

 

Ekonomist Matej Lahovnik. (Foto: posnetek zaslona)

Černač: obvezni prispevek je napačna odločitev, ki ubija solidarnost!

V SDS prav tako opozarjajo, da v podnebnem skladu ostaja skoraj 100 milijonov evrov, ki se iz leta v leto prenašajo. Ta denar je po njegovem potrebno “vrednostno usmeriti” v odpravo posledic. Izpostavil je še druge vire. Po njegovem bi le v skrajnem primeru prišel na vrsto tudi poseg v denarnice ljudi. V tem trenutku pa gre za “povsem napačno odločitev”, ki ubija solidarnost. Državnemu sekretarju na gospodarskem ministrstvu Matevžu Frangežu pa se zdi, da je odločitev o prispevku usmerila ljudi v to, da se čimprej nabere potrebna sredstva za obnovo. Hkrati je ponovil že znano vladno retorično figuro – da so bile poplave posledica podnebnih sprememb. V resnici gre za odvezovanje vlade od dela odgovornosti za nastalo katastrofo. Šef sindikata SVIZ Branimir Štrukelj pa je poudaril pomen pravične razdelitve bremen in pozival k odgovornosti. Spomnil je tudi na primer sanacije bančne luknje, ki smo jo državljani preplačali.

Vlada se ob časovnem zamikanju nujnih reform, skriva za popoplavno obnovo!

Černač je v nadaljevanju izpostavil, da se vlada ni pripravljena bolj potruditi pri pripravi projektov, ki jih je mogoče financirati z evropskimi sredstvi, ampak gre po krajši poti in denar pobira ljudem. Pečečnik: “Javno bi prosil gospoda Luko Mesca, da preneha s to retoriko, ker se mi resnično že “dviguje”. Mi nismo proti solidarnosti, vsi smo veliko pomagali, žal pa tega nismo obešali na velike zvonove. Za primer: v prvih urah sem poslal za 100 tisočakov evrov vode vsem, ki so ostali brez nje … Mi smo za solidarnost, ne maramo pa, da nam postavljate davke za denar, ki ni potreben. In to je edino, za kar se borimo. Vi obdavčujete podjetnike na zalogo, medtem ko druge države, kot je Hrvaška, Avstrija zelo konkretno, davke trenutno rahljajo, zaradi izredno slabih gospodarskih razmer v Evropi.” Za konec so se sogovorniki dotaknili tudi prepotrebnih reform v zdravstvu, reforme plačnega sistema, stanovanjske politike itd., ki se časovno odmikajo, Golobova vlada pa se skriva za popoplavno obnovo. Velika težava je, ker upokojenka s 500 evri letno za dopolnilno zdravstveno zavarovanje prispeva 420 evrov, menedžer z 10 tisočaki plače pa zgolj 210 evrov!

 

Vlada se pri reševanju bistvenih problemov v državi skriva za popoplavno obnovo: upokojenka s 500 evri letno za dopolnilno zdravstveno zavarovanje prispeva 420 evrov, menedžer z 10 tisočaki plače pa zgolj 210 evrov! (Foto: posnetek zaslona)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine