Piše: Kulturni forum SDS
Danes je kulturni praznik, Prešernov dan, dan, ko slovenske kulturne ustanove odprejo vrata svojim obiskovalcem. A Slovenke in Slovenci moramo odpreti tudi vrata svojega srca. Srca, ki najbolje čuti, kaj je dobro, lepo in resnica, kaj so vrednote, ki jih je že na začetkih evropske civilizacije na sam vrh postavil Platon, da v nas dramijo našo človečnost in človeškost.
Vse to je kultura – kako iskreno podamo roko pomoči in sočutja drugemu, kakšna je naša kultura dialoga, ali zmoremo spoštovati in tudi osebno razvijati ustvarjalnost kot najvišjo sposobnost človeka, ki ga ločuje od drugih živih bitij …
Danes je dan, ko nas nagovarjata Prešeren in njegova Zdravljica, njegov klic, da bodimo »prijat’li«, »bratje«, da je mladina »naš up«. Dan, ko si tudi mi upamo po Prešernovo priznati, da »ljubezni domačije / noben naj nam ne vsmrti strup« in da bomo kot narod obstali le, če bodo »prelepe, žlahtne rožice« Slovenke dale »zarod nov«, ki bo to pesnikovo ljubezen do domovine negoval tudi v 21. stoletju.
Danes s Prešernom prešerno vzklikamo: »Bog našo nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet« in srčno upamo: »prost, ko je bil očakov / naprej naj bo Slovencov dom; / naj zdrobe / njih roke / si spone, ki jih še teže.«
Želimo vam, da pesnikov klic po sožitju med nami in njegova globoka ljubezen do domovine ne navdihujeta nas in naše Slovenije le na Prešernov dan, naš državni kulturni praznik, ampak da bosta vse leto sooblikovala naše misli, besede in dejanja.
