Piše: Lucija Kavčič
Potekali so jubilejni, 20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Že 7. oktobra so se jih spomnili pri sv. maši v farni cerkvi v Žabnicah, dr. Janez Juhant pa je predstavil biografsko monografijo Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda.
V nedeljo, 16. oktobra, so se v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici začeli jubilejni, 20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki potekajo vse od leta 1983 kot kulturne izmenjave enkrat na Primorskem, enkrat na Koroškem. Do konca meseca oziroma do 27. oktobra se bodo koroški ustvarjalci in ustvarjalke predstavljali v Gorici, Trstu, Devinu, na Opčinah in v Ukvah s petjem, z besedo, gledališčem in s publikacijami. Takoj po slavnostnem odprtju v nedeljo so v nadaljevanju programa predstavili pesniško delo Milke Hartman Zakaj bi jaz ne pela, pri čemer so nastopili: Katarina Hartmann, ki je zapela, Michael Kristof-Kranzelbinder z recitalom in Tonč Feinig, ki je pel in igral na klavir. Predstava je naslednjega dne doživela ponovitev, program Koroških kulturnih dni pa se bo nadaljeval jutri, 21. oktobra, ob 10.30 v župnijski dvorani v Štandrežu, ko bo v predstavi Štirje muzikantje nastopila gostujoča Lutkovna skupina SPD Danica iz Šentprimoža, ki jo vodi Rozi Kummer-Pasterk. Skupina je začela delovati pred poletjem 2014, prva predstava, ki so jo odigrali, pa je bila pravljica Trije prašički v režiji Nataše Herlec. Od leta 2017 oziroma od predstave Lepotica in zver s skupino dela Irena Rajh, in od tedaj skupina igra v kombiniranem lutkovnem slogu s številnimi gledališkimi elementi. Ponovitev predstave bo v soboto, 22. oktobra, ob 10. uri v Devinu na Sedežu devinskih zborov. Po nastopu SPD Danice bo jutri zvečer ob 18. uri v Komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici na sporedu še srečanje glasbenih šol: slovenske Glasbene šole dežele Koroške, SCGV Emil Komel Gorica in Glasbene matice Trst, ki ga prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel.
Povezovanje narodnih manjšin
Cerkveni pevski zbor iz Globasnice, ki ga vodi Veronika Stern, bo zapel v nedeljo, 23. oktobra, pri sv. maši ob 9. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu, istega dne bodo s slovesno mašo v Ukvah ob 10.30, pri kateri bo zapel Cerkveni pevski zbor Obirskega pevskega društva pod vodstvom Barbare Paulič, začeli z zaznamovanjem 25-letnice SKS Planika v Ukvah in ga nadaljevali v večnamenski dvorani nekdanje mlekarne v Ukvah. Tam bodo odprli tudi priložnostno razstavo. V nedeljo ob 18. uri bodo obiskovalci v rojanskem Marijinem domu lahko prisluhnili recitalu Sama Gregoriča ob klavirski spremljavi Andreja Feiniga. Ponovitev bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 9. uri v avditoriju slovenskega višješolskega v centra v Gorici.
Letošnji Koroški kulturni dnevi na Primorskem se bodo končali v četrtek, 27. oktobra, z družbenopolitičnim omizjem z naslovom Evropsko povezovanje narodnih manjšin, na katerem bosta sodelovala dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS in član odbora za MSPI, mag. Roman Roblek, pravnik in nekdanji sodelavec Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN). Pogovor, ki je vključen v sklop Srečanj pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, bo povezoval Julijan Čavdek, prireditelja pa sta Narodni svet koroških Slovencev in Svet slovenskih organizacij.
Izmenjava izkušenj
Martin Kuchling, poslovodja Krščanske kulturne zveze v Celovcu, je za ORF povedal, da kulturna izmenjava med Koroško in Primorsko, Kulturni dnevi, združuje Slovence na obeh straneh že od leta 1983 in je bilo prvotno zamišljena kot srečanje kulturnih ustanov, katerih akterji so se med seboj poznali. Da je iz tega nastala najbolj trdna stalnica kulturne izmenjave, je po eni strani naključje, po drugi pa je k temu pripomogla želja po stikih in kulturni izmenjavi, ki se je skozi leta utrdila, je dejal Kuchlig, in poudaril, da je tesna povezava med Slovenci na Koroškem in Slovenci v Italiji nastala tudi zato, ker so podobno organizirani, svoje pa je prispevala tudi njihova neposredna soseščina, pri čemer je omenil Kanalsko dolino, ki na srečanjih vsako leto sodeluje. Ob vsem skupaj je bilo najpomembnejše osebno poznanstvo Janka Zerzerja in Nužeja Tolmajerja na Koroškem, Marija Maverja iz Trsta in Damjana Paulina iz Gorice. Po toliko letih se Slovenci iz Avstrije in Italije že precej dobro poznajo, razlike v njihovem ustvarjanju pa so predvsem v tem, da imajo Slovenci v Italiji več vrhunskih pevskih zborov, kot drugo razliko pa je Martin Kuchlig poudaril slovensko šolstvo v Italiji nasproti dvojezičnemu v Avstriji: »Tudi to vpliva na kulturno delo z mladino, ki se v Italiji šola v slovenskih, pri nas pa v dvojezičnih šolah. Skupno pa je to, da se v kulturnih ustanovah daje slovenščini dodaten prostor, s čimer se lahko prodre v javnost. Izzivi so sicer povsod podobni, treba je posebej skrbeti za mladino, jo nagovoriti in vključiti.« Primerjal je tudi Koroške kulturne dneve na Primorskem in Koroške kulturne dneve v Ljubljani – pri prvih gre za izmenjavo, pri drugih pa gre za to, da slovenska narodna skupnost na Koroškem pokaže publiki, kaj med letom ustvarja. »Slovenci v Italiji in na Koroškem poznamo situacijo biti manjšina, zato imamo drugačen odnos do jezika, kar nas tudi najbolj povezuje, v Ljubljani pa so ljudje, od katerih so nekateri bolj pozorni na zamejstvo, nekateri pa manj. Gre dejansko za to, da pokažemo, da smo avtohtona narodna skupnost in del celotnega slovenskega kulturnega prostora hkrati,« je sklenil Martin Kuchlig za ORF.
