4.7 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Konec zgodovinskega zastoja v ameriškem kongresu!

Piše: Arian Sajovic

Prvič po letu 1923 se je zgodilo, da je bilo potrebnih več krogov glasovanj za izbor predsednika predstavniškega doma. Zastoj je prikazal velik razdor znotraj republikanske stranke, ki bi lahko krepko vplival na delovanje predstavniškega doma v prihodnjih dveh letih. 

Ob začetku novega leta se je prvič sešel 118. kongres Združenih držav Amerike, ki ga sestavljajo tudi poslanci in senatorji, ki so bili izvoljeni na jesenskih vmesnih volitvah. Na slednjih so pričakovali »rdeči val«, se pravi veliko zmago republikancev, na koncu pa se je izkazalo, da kljub napovedim republikanski stranki ni uspelo prevzeti nadzora v obeh domovih ameriškega parlamenta. Demokratom je s podporo treh neodvisnih senatorjev uspelo ohraniti minimalno večino v senatu z enainpetdesetimi sedeži, medtem ko je republikancem v spodnjem domu po štirih letih vendarle uspelo zasesti večino položajev. A kljub večini smo bili priča enemu bolj kaotičnih tednov v ameriški politični zgodovini.

 

Ogrožanje izplačil ali državne varnosti 

Z zastojem predstavniškega doma so se pojavila tudi vprašanja, povezana z ogrožanjem nacionalne varnosti. Pri tem so bili namreč neaktivni vsi parlamentarni odbori, kar pomeni, da je bil zakonodajalcem onemogočen vpogled v delovanje obveščevalnih agencij in vojske ter nadzor nad njimi. Kljub prvim prestrašenim odzivom pa je stroka kmalu pojasnila, da delovanje varnostnega sistema ni ogroženo, saj senat še vedno lahko opravlja nadzorno vlogo nad vprašanji nacionalne varnosti, člani osebja predstavniškega doma z varnostnim dovoljenjem pa so še vedno v stiku z obveščevalnimi agencijami. Je pa vredno omeniti, da je zastoj ogrožal tako izplačilo plač kot tudi študentskih posojil vladnih uslužbencev, saj so tudi za slednje zadolženi parlamentarni odbori, ki še niso vzpostavljeni. A kot vse kaže, lahko vladni uslužbenci in tudi poslanci mirno zadihajo, saj je kljub oviram McCarthyju končno uspelo zasesti položaj predsednika spodnjega doma kongresa.

 

Svobodnjaška blokada

Potem ko so republikanci za predsednika spodnjega doma nominirali dolgoletnega poslanca in prejšnjega vodjo manjšine v predstavniškem domu Kevina McCarthyja iz Kalifornije, je prišlo do blokade s strani poslanske skupine Freedom Caucus. Samooklicani svobodnjaki, ki predstavljajo eno bolj konservativnih ločin znotraj stranke, so McCarthyju očitali, da so bili prezrti pri dodelitvi položajev v parlamentarnih odborih, in preračunljivost pri njegovem delovanju. Eden glavnih kritikov McChartyja Matt Gaetz iz svobodnjaške skupine je ameriškim medijem povedal, da imajo pri slednjem težave z zaupanjem, saj se njegova stališča konstantno spreminjajo. Po petih dneh pogajanj in številnih kompromisih je v petnajstem poskusu poslancu iz Kalifornije vendarle uspelo doseči zadostno število glasov.

 

Razdor v republikanski stranki

S prihodom Donalda Trumpa na politični parket je v republikanski stranki prišlo do številnih razdorov, saj so njegov pristop, retorika, (ne)uspehi in politične smernice dodobra zamajali hierarhično ureditev in ozračje v stranki. Njegove populistične težnje so dale zagon in moč tudi ultra konservativnim strankarskim ločinam, kot je Freedom Caucus. Predstavniki slednje so mnenja, da ima zvezna vlada prevelik vpliv na življenje Američanov in iz svojega središča v Washingtonu, pogosto imenovanega močvirje, s protidržavnimi in koruptivnimi dejanji opravljajo svoji državi škodljivo agendo. Predstavniki svobodnjaške skupine so zato mnenja, da je močvirje treba očistiti, a to po njihovem mnenju ni v interesu McCarthyja, ki je po njihovih besedah tudi sam del te škodljive politične strukture. To potrjuje tudi Gaetzova izjava: »Če želiš izsušiti močvirje, ne moreš za vodjo tega dejanja imenovati največjega aligatorja.« Republikanci so sedaj pred novim izzivom celjenja poškodovanih strankarskih odnosov, saj je glede na zdajšnje stanje težko pričakovati primerno in učinkovito delovanje ameriškega zakonodajnega telesa.

 

Nezadovoljni protestniki v Braziliji vkorakali v vladne prostore

V prestolnici Brazilije je prišlo do novih hujših izgredov. Tam so nasprotniki predsednika Lule da Silve, ki trdijo, da je rezultat volitev nelegitimen oziroma zmanipuliran, vkorakali v kongres, več vladnih poslopij, na vrhovno sodišče in obkrožili predsedniško palačo. Po več urah upiranja protestnikov je policistom s pomočjo solzivca in drugih sredstev vendarle uspelo znova prevzeti nadzor nad stavbami. Aretiranih je bilo več sto vstajnikov, ki jih je predsednik Lula označil za vandale in fašiste, pri tem pa je seveda tudi razglasil izredne razmere in napovedal, da bodo vse, ki so sodelovali v izgredih, našli in kaznovali. Nasilje protestnikov je obsodil tudi nekdanji predsednik Bolsonaro in zavrnil Lulove obtožbe, da je spodbujal te izgrede.

 

Zaradi mošeje Al-Aksa je bil sklican Varnostni svet ZN

Po dolgi politični krizi v Izraelu, valu protestov, racij in napadov na Zahodnem bregu ter vzpostavitvi nove izraelske vlade, ki je že samo s svojo sestavo sprožila ogorčenje v palestinski skupnosti, se trenja med Palestino in Izraelom še zaostrujejo. Novi izraelski minister za državno varnost Itamar Ben Gvir je z obiskom islamskega verskega kraja Haram al-Sharifa v okolici mošeje Al-Aksa sprožil incident mednarodnih razsežnosti. Gre za predel Jeruzalema, ki predstavlja sveto mesto tudi judovski skupnosti, a predstavnikom slednje vstop oziroma molitev tam nista dovoljena. Zato je Ben Gvirjev obisk Tempeljskega griča v spremstvu izraelske policije sprožil ogorčenje in strah pred konfliktom tako pri Palestincih kot v mednarodni skupnosti. Sklican je bil namreč tudi Varnostni svet Združenih narodov, kjer sta se v dvoboj glasov ujela veleposlanika obeh držav, tako da so ju morali pozvati k redu in miru.

 

Na Kitajskem rast okužb movega koronavirusa in protesti

Na Kitajskem se oblasti soočajo z naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom, do katerih je prišlo po opustitvi ničelne covidne politike, ki je bila predmet redkih protirežimskih protestov v tej enostrankarski komunistični državi. Medtem ko kitajske oblasti pravijo, da je stanje pod nadzorom, pri Svetovni zdravstveni organizaciji menijo, da skrivajo resnične številke. Ob tem pa delajo preglavice mednarodni skupnosti tudi s svojimi »tradicionalnimi« vojaškimi vajami na ozemlju Tajvana. V zadnji vojaški vaji so Kitajci proti Tajvana napotili 57 letal in štiri bojne ladje, od česar je 28 letal prečkalo mejno črto v tajvanski ožini in dejansko vstopilo na njihovo ozemlje. Seveda pa časovnica vojaških vaj ni naključna. Kitajci so s slednjo želeli pokazati svoje mišice ob obisku nemške delegacije na Tajvanu.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine