22.3 C
Ljubljana
četrtek, 11 avgusta, 2022

Ko levičarjem zmanjka argumentov, se začnejo zatekati k lažem

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je doslej trikrat odločalo o strankah, ki so bile prepovedane s strani držav oziroma so zavrnili njihovo registracijo. V dveh od teh primerov je sodišče pritrdilo, da sta državi ravnali prav, ko sta prepovedali komunistično stranko. Ker je ustavno sodišče obravnavo pobude za oceno protiustavnosti političnih programov Levice in Socialnih demokratov označilo za  absolutno prednostno, je bila to tokratna tema Tarče. Koordinator Levice Luka Mesec je desnico obtožil, da ta poskuša prepovedati nekatere stranke tik pred volitvami, čeprav sta bila Vili Kovačič in Luka Perš tista, ki sta na sodišče vložila pobudo za ugotovitev. Kot je poudaril ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, imajo volivci pravico na dan glasovanja vedeti, ali so tisti, ki se borijo za sedeže v Državnem zboru RS, ustavnoskladni. “Če se bi ustavno sodišče odločilo, da ne izvede javne obravnave, bi lahko s tem ravnalo z nasprotju z akti Beneške komisije Sveta Evrope”. 

Očitno je, da nekateri, ki jim ni tuje bahanje s totalitarnimi simboli, pozabljajo, kdo je bil v resnici tisti, ki je na podlagi političnega konstrukta vodjo opozicije zaprl tik pred volitvami leta 2014. Tedaj seveda zaskrbljenosti ni bilo. Kakorkoli, Luka Mesec je javnost poskušal prepričati, da naj bi z vsem tem šlo zgolj za preusmerjanje pozornosti od neuspehov vlade pred parlamentarnimi volitvami, vlada naj bi namreč po njegovih besedah zavozila tako državo kot upravljanje epidemijeVse to je zatrdil, čeprav uradna statistika govori ravno nasprotno. Ugledni britanski ekonomski tednik The Economist je na podlagi zbranih podatkov namreč ugotovil, da je Slovenija na drugem mestu med državami, ki so najbolje obvladale gospodarsko krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa. Slovenija pa povrhu beleži tudi najnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najvišjih rasti v Evropski uniji.

“Zahteva ima vsebino, ker če je ne bi imela, ustavno sodišče niti ne bi začelo z obravnavo,” je v oddaji pojasnil poslanec Marko Pogačnik iz SDS in dodal, da je zaskrbljen zaradi programa stranke Levica o nacionalizaciji podjetij in kmetijskih zemljišč. “Mislim, da to ni v skladu s slovensko ustavo in da imamo drug sistem.” Leta 1991 smo se namreč odločili za neko drugo pot. Poslanec Jožef Horvat iz NSI je v oddaji poudaril, da nikakor ne drži, da bi se zavzemali za izbris Levice in drugih konkurentov. Poudaril je, da je ustavno sodišče tisto, ki bo razsojalo, in v stranki bodo odločitev sodišča spoštovali. “Kot smo lahko videli v vašem prispevku, so na 20. strani programa Levice elementi, na podlagi katerih mi ocenjujemo, da je program Levice škodljiv za državo. Mi zagovarjamo socialno tržni model gospodarstva, oni želijo izbrisati kapitalizem in iti v eksocializem.” .

Foto: zaslonski posnetek RTVS

Foto: zaslonski posnetek RTVS

Povedano s strani Horvata je Mesca zmotilo, zato ga je obtožil laganja in ga pozval, naj bo korekten do političnih konkurentov. Na to mu je celo voditeljica Erika Žnidaršič pristavila, da jo zanima, o kakšnih lažeh govori, ker so sami izjave in del programa pokazali v prispevku. “To je rekel vaš poslanec in tudi zapisali ste to v program leta 2017”. Mesec je na to ob očitnem pomanjkanju argumentov odgovoril le, da Horvat in njegova stranka podpirajo podpirajo pobudo Vilija Kovačiča, ki pravi, da je Levica neustavna. Horvat je pojasnil, da je ta izjava lažna. Prav tako pa je tudi Pogačnik v oddaji pojasnil, da SDS s Kovačičem direktne povezave nima. Mesec je še pristavil, da se je treba bati strank, ki govorijo, da so druge stranke neustavne. “To, da se gospod Horvat ne strinja z dvema zapisoma Mihe Kordiša na Facebooku ali pa enim pasusom iz našega programa in da je to kar razlog, da je potrebno Levico prepovedati. Poglejte, če se bomo tako šli, lahko tudi mi damo, da se NSi prepove, pa SDS,” je Mesec zatrdil užaljeno. Ker očitno brez omembe Roka Snežiča ne gre, je Mesec še navrgel, da  naj bi imeli v vladnih vrstah Snežiča. Tako pač je, ko zmanjka tehtnih argumentov.

Foto: zaslonski posnetek RTVS

Fajonova in Mesec zanemarjata dejanske statistične podatke
Ker je znano, da je SD stranka, ki izključuje in se ne povezuje, je Tanja Fajon poskušala stranko predstaviti v boljši luči in je zopet ponovila, da sodelujejo s strankami, ki spoštujejo pravno državo, demokracijo, zakone in ustavo, oziroma s strankami, ki naj bi po njeno rušile državo. Skratka, potrdila je, da so daleč od povezovalnosti, s katero se sicer tako radi hvalijo. Ker pa je vladi Fajonova očitala rušenje države, je Pogačnik v zvezi s tem dodal, da če bi to res držalo, rezultati Slovenije zagotovo ne bili takšni, kot so. Čeprav je jasno, da imamo v državi visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost, je Fajonova zatrdila, kako naj bi bila slika v resnici drugačna in da je povprečni državljan danes na slabšem, kot je bil pred letom dni. “Povprečni državljan je zadolžen za 20 tisoč evrov,” je dodala. Horvat je Fajonovi pojasnil, da oni upoštevajo slike, ki jih slika The Economist, Eurostat, Statistični urad RS, Evropska komisija itd.

“Govori se o javnem dolgu in tukaj se zganja velika demagogija. Mi smo javni dolg zmanjšali. V lanskem letu smo bili na 77, 3 odstotka BDP, do leta 2024 bomo prišli pod 75 odstotkov BDP, kar se tiče javnega dolga. Že dolgo ni nihče razpravljal o tem, da smo v lanskem letu odplačali okrog 4 milijarde evrov glavnice in obresti, kar se tiče dolga država,” je med drugim na trditve Fajonove izpostavil Horvat. Ker je očitno šlo povedano v nos Fajonovi, je ponovila, da je vlada Slovenijo predvsem močno zadolžila. Na to ji je Horvat pojasnil, da kot evropska poslanka zagotovo ve, koliko je zadolžen vsak Evropejec iz evrskega območja. “To je bistveno več kot v Sloveniji. Slovenija se je v času najhujše krize podpovprečno zadolževala in dosega nadpovprečne rezultate. Pika,” je bil jasen. Pogačnik je v luči tega še med drugim pojasnil, da je dejstvo, ki se ga je treba tudi zavedati, da ni države v Evropski uniji, ki se v času covidne krize ne bi zadolževala. “Danes pa ima Slovenija zaradi sprejetih ukrepov najmanjšo brezposelnost in eno najvišjih gospodarskih rasti. Trije ključni cilji so bili izpolnjeni v času aktualne vlade: zajezitev epidemije, ohranitev delujočega gospodarstva in skrb za najranljivejše.” Ob tem pa je še dodal, da je bil proračun za leto 2020/21 najbolj socialno naravnan v zgodovini Slovenije. Tudi v času levih vlad ni bil namreč takšen.

Foto: zaslonski posnetek RTVS

Mesec, ki je sicer na račun vlade rad kritičen, je sicer priznal, da sam ne podpira zategovanja pasov in je za zadolževanje z namenom, da se pomaga ljudem, in izrazil kritiko zakona o dohodnini. Pri čemer pa je zanimivo, kako so se v Levici ustrašili lastnega izziva glede predloga posvetovalnega referenduma. Fajonova je vlado obtožila všečnega ponujanja višjih plač. Po njeno s tem nastajajo vse večje razlike, da bo revnim še naprej ostalo malo. Pogačnik je navedbe SD-ja in Levice zavrnilin pojasnil, da je to veliko zavajanje. Po davčni reformi bo namreč vsakemu na koncu leta ostala ena plača več. “To si lahko tudi vsak enostavno izračuna na spletni strani, je pojasnil in v nadaljevanju dodal, da je covidna kriza samo razkrila težave zdravstvenega sistema, ki se nabirajo dlje časa vlado za vlado. “To, da imamo nizko število intenzivnih postelj, velja že zelo dolgo, je izpostavil in se zavzel za temeljito reformo zdravstvenega sistema, pri tem pa je treba ohraniti javno zdravstvo za vse. Kot je povedal, je aktualna vlada za investicije v javnem zdravstvu namenila dve milijardi evrov.
Do prodaje podjetij prišlo v času vlade SD-ja

Fajonova je v oddaji vnovič poudarila svoje mnenje, da bi bilo namreč nujno, da bi država odkupila delež Yorka v Savi, češ da je treba zaščititi slovenski turizem in “slovenske bisere”. Kot je priznala, so bili turistični vavčerji dobra stvar, ker so pomagali ohraniti turizem nad vodo. A kot pravi, ne razume, zakaj je želja po razprodaji elitnih turističnih lokacij. To je zatrdila, čeprav je jasno, da delež v Savi prodaja privatni investitor in ne država. Sicer pa je v pristojnosti SDH-ja, da odloča glede uporabe predkupne pravice. “V zadnjih desetih letih druga Janševa vlada ni prodala niti enega premoženja, tretja Janševa vlada tudi ne. Adria Airways, Helios, Aerodrom Ljubljana, Fotona, NKBM, Abanka, NLB, Mercator, so bile prodaje podjetij v času vlade SD-ja,” je črno na belem pojasnil Pogačnik.

Foto: zaslonski posnetek RTVS

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine