11.2 C
Ljubljana
sobota, 25 maja, 2024

Kdo so pravzaprav plačanci zloglasne skupine Wagner, ki se pod vodstvom Jevgenija Prigožina upirajo Putinu

Piše: C. R., STA

Skupina Wagner, katere plačanci se vse od začetka invazije na Ukrajino poleg rednih sil vojskujejo na ruski strani, je v zadnjih mesecih postajala vse večji konkurenčni center moči ruski vojski in obrambnemu ministrstvu. Napetosti se stopnjevale do odkritega upora proti vojaškemu vodstvu, ki predstavlja velik izziv za predsednika Vladimirja Putina.

Najemniško skupino Wagner naj bi leta 2014 ustanovil Dmitrij Utkin, veteran obeh čečenskih vojn, ki je bil več let zaposlen v ruski vojaško obveščevalni službi (GRU).

Eden ključnih voditeljev skupine je Jevgenij Prigožin, vplivni ruski poslovnež in lastnik podjetja Concord, ki se ukvarja s cateringom in ima s Kremljem sklenjeno pogodbo. Zato se je Prigožina prijel vzdevek Putinov kuhar. Dolgo je veljal za človeka iz ozadja, o njegovih povezavah s Kremljem pa se je šepetalo vse do septembra lani, ko je vendarle priznal, da vodi skupino Wagner.

Čeprav je skupina v zasebni lasti, je njeno delovanje globoko prepleteno z GRU, trdijo strokovnjaki v Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS). Prepletenost se odraža tudi v tem, da Wagnerjevi plačanci večino časa namenijo varovanju ruskih geopolitičnih interesov v tujini.

Ker ne gre za pripadnike rednih ruskih sil, se Moskva lahko izogne kakršnikoli odgovornosti ali vpletenosti v operacije te paravojaške skupine.

Prvič se je o skupini Wagner v javnosti začelo govoriti, ko so se leta 2014 zaostrile razmere na ukrajinskem polotoku Krim. Približno tisoč plačancev je takrat pomagalo pri usposabljanju in oboroževanju proruskih separatističnih sil.

Največ umazanega dela je skupina sicer opravila v Siriji, kjer se je Moskva postavila na stran predsednika Bašarja Al Asada. V Libiji se Wagnerjevci medtem borijo na strani uporniškega generala Kalife Haftarja, v Maliju pa proti skrajnim islamskim skupinam. Plačanci so prisotni tudi v Srednjeafriški republiki, kjer varujejo rudnike diamantov, in v Sudanu, kjer varujejo rudnike zlata.

Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po hladni vojni prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi in ruskimi silami. Američani, ki so se borili na strani kurdskih sil, so na pomoč poklicali letalstvo. V napadu je umrlo približno sto plačancev skupine Wagner.

Že januarja lani naj bi Wagner zaradi ruskih groženj z invazijo začel premeščati nekatere svoje enote v vzhodno Ukrajino. V tednih pred začetkom invazije so sile skupine Wagner v državi štele le nekaj sto pripadnikov.

Skupina naj bi v zgodnji fazi invazije načrtovala atentat na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po uvodnih neuspehih ruskih sil je Wagner marca okrepil svojo prisotnost v Ukrajini na nekaj več kot tisoč vojakov. Do decembra je po podatkih britanskih obveščevalcev število plačancev naraslo na več kot 20.000. Nekoliko drugače sicer trdi ameriška obveščevalna služba, ki njihovo število ocenjuje na 50.000.

Okrepitev Wagnerja je rezultat novačenja ruskih zapornikov. Zgolj med septembrom in novembrom lani naj bi se število zapornikov v Rusiji zmanjšalo za več kot 23.000, večina med njimi se je podala na fronto v vrstah skupine Wagner v zameno za milejše zaporne kazni in denar.

V današnjem sporočilu je Prigožin govoril o 25.000 vojakih. “Vsi smo pripravljeni umreti. Vseh 25.000 in potem še dodatnih 25.000,” je sporočil.

Plačance tako ukrajinsko tožilstvo kot nemški obveščevalci obtožujejo, da so marca v kijevskem predmestju Buča zagrešili vojne zločine. V prvih mesecih letošnjega leta je skupina prevzela vidnejšo vlogo v spopadih v okolici mest Bahmut in Soledar.

Prav okrog spopadov v Bahmutu so se začela krepiti nesoglasja med rusko vojsko in Prigožinom, ki je začel vse glasneje kritizirati vojaško vodstvo, med drugim zaradi pomanjkljivih dobav streliva. Obrambnega ministra Sergeja Šojuguja je krivil tudi za poraze ruskih sil in visoko število žrtev na bojiščih.

Dodaten zaplet v odnosih je predstavljala napoved obrambnega ministrstva, da bodo morale vse t. i prostovoljske vojaške enote z ministrstvom skleniti pogodbe, kar je Prigožin že zavrnil. Sodu pa je v petek izbila dno trditev Prigožina, da je ruska vojska v začetku tedna napadla Wagnerjevo bazo v Ukrajini, kar sicer obrambno ministrstvo zanika.

Poznavalci Kremlja izpostavljajo tudi dlje časa trajajoče sovraštvo med Prigožinom in Šojgujem, čigar generali da vidijo Wagnerja vidijo kot obrobneža, željnega oblasti, piše BBC.

Wagner se je v tem času vse bolj uveljavljal tudi v javnosti. Julija je skupina odprla svoj kanal na Telegramu, septembra pa je v Sankt Peterburgu odprla nov sedež, katerega namen je po besedah Prigožina ustvarjanje novih idej za povečanje obrambnih zmogljivosti Rusije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine