30.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 21 junija, 2021

Kdo predstavlja tveganje za demokracijo, sodstvo in medije

Nedavno smo v medijih prebrali, da je poslanec SD Matjaž Han izjavil (Novi glas, 30. 7. 2020), »da imajo Socialni demokrati odgovornost, da Slovenijo zaščitijo pred grobimi posegi v demokracijo, sodstvo in medije«.

 

Ob navedeni izjavi nisem mogel verjeti, da si je lahko Han dovolil kaj takega ob v nebo vpijočih zlorabah sodstva in medijev zadnjega tri četrt stoletja s strani slovenske levice in njenega mafijskega zakulisja oz. globoke države. Dotaknil se bom le nekaj najbolj kričečih primerov navedenih zlorab, pri čemer se bom omejil le na tranzicijo ter odmislil zločine in vsakršno fizično, sodno in medijsko nasilje, ki so ga komunisti, danes preoblečeni v Socialne demokrate in Levico, izvajali pol stoletja v prejšnjem režimu nad svojimi resničnimi in domnevnimi nasprotniki s prek tisoč politično montiranimi in pozneje razveljavljenimi sodnimi procesi, vključno s smrtnimi obsodbami.

Od zlorab v primeru Depale vasi do Patrie

Ker je bila puščica Hanove izjave usmerjena proti Janši kot potencialnemu uzurpatorju sodstva in medijev in s tem domnevno nevarnemu uničevalcu demokracije, se bom omejil predvsem na zlorabe, ki so bile storjene pred volitvami ob več kot desetletnem sodnem in medijskem stampedu proti Janši in SDS, ki mu še ni videti konca. Začelo se je z inscenirano afero Depala vas, zaradi katere je takratni premier Janez Drnovšek pod velikimi pritiski odstavil Janšo kot obrambnega ministra, a je kasneje priznal, da tega ne bi več storil, če bi se okoliščine ponovile. Leta 2008, tik pred parlamentarnimi volitvami, pa je sledil zloglasen Kučanov »veliki pok« ali eden najbolj ogabnih nizkih udarcev po Janši, to je afera Patria, ki se je skozi leta sicer sesula sama vase, a jo je rdeče mafijsko zakulisje prek podrejenega skorumpiranega sodstva in lakajskih dominantnih medijev zlorabljalo skoraj polnih deset let za prevarantsko osvajanje oblasti in seveda za politični umor Janše, ki pa jim pa očitno ni uspel. Afera je bila lansirana v razgretem predvolilnem ozračju tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 in so jo režimski mediji pograbili z obema rokama za blatenje Janše, ki v takratnih okoliščinah ni imel nobene možnosti, da bi se lahko branil ali opral. Tako je SDS, ki je tedaj zanesljivo vodila v javnomnenjskih raziskavah, volitve izgubila in se je SD z Borutom Pahorjem na čelu povzpela na oblast, tudi po zaslugi laži in prevare. Sledila je repriza leta 2010, ko je tožilstvo vložilo obtožni predlog v zvezi z domnevnim koruptivnim ravnanjem Janše in SDS v navedeni aferi, in to znova tik pred lokalnimi volitvami kljub prvim resnim opozorilom, da je predmetna obtožba lažna, in kljub uničujočim ocenam uglednih pravnikov in široke javnosti o ravnanju sodnih organov. Sledile so predčasne parlamentarne volitve leta 2011, ko bi naj »neodvisno sodstvo povsem regularno« razpisalo obravnavo v zadevi Patria ravno v tednih tik pred volitvami, tako da je bil Janša ob pravem grmenju dominantnih medijev praktično vsak dan pribit na sramotilni steber, spet brez možnosti, da bi se lahko obranil, in je volitve izgubil.

Zlorabe v režiji SD kot v Putinovi Rusiji

Ddr. Klemen Jaklič je ob tej priložnosti zapisal (Reporter, 26. 9. 2011), »da primer zoper Janeza Janšo na podlagi javnosti znanega obtožnega predloga pravno ni nikoli obstajal«. To je, da tega primera pravno sploh ni bilo. Je bil ničen! Zloraba afere Patria pa je dosegla svoj vrhunec leta 2014, ko je bil Janša, spet »po naključju«  pred  parlamentarnimi volitvami, krivo obsojen na dve leti zapora (vključno s Tonetom Krkovičem in Ivanom Črnkovičem) in s tem izločen iz volilne tekme na način, ki je zelo priljubljen v totalitarnih režimih kot tudi, recimo, v Putinovi Rusiji. Visoko etični Miro Cerar pa je tedaj nastavil vrečo in kot kak zlikovec potuhnjeno pokasiral rezultate te ogabne politične prevare. Ustavno sodišče je čez dobro leto sicer sodbo razveljavilo in so bili obsojenci izpuščeni, vendar je bil cilj dosežen, to je, oblast je ostala v »pravih« rokah. Ob slovesu na Dobu, ko se je Janša poslavljal od svojih privržencev, je Alenka Jeraj prebrala misli Draga Jančarja, ki naj bi bil dejal (24ur.com, 20. 6. 2014), »da je obsodba pogumna zato, ker kaže, da lahko pravosodje pošlje v zapor za dve leti kogarkoli in kadarkoli«. Damir Črnčec, ki takrat še ni prestopil na »pravo« stran, pa je izjavil, »da to ni evropska Slovenija, to je balkanska, nepravična in nepoštena Slovenija«. Dr. Ivan Štuhec, ki je tudi spremljal Janšo na Dob, je ob slovesu od njega menil, »da so se danes ljudje zbrali na pogrebu slovenske države, a hkrati v vstajenje nove, ki pelje naravnost v Novo republiko«. Dr. Milan Zver pa je pribil, »da se bo Janša vrnil močnejši, ko bo sodba padla«. To se je potem na veliko razočaranje sprijene tranzicijske levice tudi zgodilo. Končno se je medijski stampedo proti Janši in SDS obnovil tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, na katerih je zmagala SDS, a so hlapčevski novinarji v javnih oddajah dobesedno potiskali v usta predstavnikom levih in sredinskih strank, naj bi ne šli v koalicijo s SDS, kar se je potem tudi uresničilo. Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca in ustanovitvi tretje Janševe vlade tranzicijska levica prek svojih hlapčevskih medijev, vključno z javno hišo RTVS in ob sodelovanju represivnih organov (hišne preiskave, pridržanje Počivalška idr.) brutalno spravila nad koalicijske partnerje nove vlade že pred njenim nastankom in še bolj po njem. K temu pa bi morali dodati še okrog 150 vloženih in hkrati zavrženih ovadb proti Janši in SDS, dolgoletni krivični sodni pregon Franca Kanglerja, propadli poskus sodnega pogroma proti dr. Tadeju Strehovcu, očitno večletno krivosodno mrcvarjenje dr. Milka Noviča ob velikem zgražanju pravnih izvedencev in široke javnosti. Da ne omenjam posebej tudi mafijskega in še ne povsem razčiščenega zahrbtnega političnega umora Ivana Krambergerja, zaradi česar smo se državljani počutili, kot da smo se nenadoma znašli v kaki južnoafriški banana republiki, in tako naprej brez konca.

Se Matjaž Han spreneveda ali res ne razume?

Ne morem verjeti, da Han ob vseh navedenih dejstvih ne razume, kdo v Sloveniji prek sodstva in medijev surovo posega v demokratične procese. Zato globoko upam, da je od sramu sklonil glavo in pogledal v tla, ko mu je ušla gornja izjava. Strinjam se, da Janša predstavlja tveganje, vendar ne za demokracijo, ampak za dušeče monopole, ki jih je tranzicijska levica ustvarila z nemoralno in celo nezakonito razgrabljenimi vzvodi realne družbene moči, kot so kapital, mediji, represivni organi, civilna družba idr. Tudi mi ni znano, da bi ob vseh nakazanih družbenih deformacijah Han kdaj javno izrekel kako obsodbo ali vsaj pomisleke. Drago Jančar je v zvezi z življenjsko držo zrelega in pokončnega človeka nekje zapisal, da mora slednji »stati v areni …, kajti nič storiti, nič tvegati pomeni služiti«. In ko se že gre Han socialnega demokrata, naj ga še opozorim, da evropski socialni demokrati ne naskakujejo oblasti s pouličnim nasiljem, prevarami in z lažmi, kot se to dogaja v Sloveniji, ampak prek ustavno in zakonsko predpisanih demokratičnih instrumentov. Slovenska tranzicijska levica lahko s tem svojim početjem računa na zmago v kaki posamični bitki, ne more pa dobiti vojne. Nikoli! Je ni mogel dobiti niti še drugače surov in objesten prejšnji režim!

O avtorju:

Milan Gregorič je maturant slovenske klasične gimnazije v Trstu, diplomirani ekonomist in publicist.

Zadnje novice

Sorodne vsebine