Resnično sem utrujen od izbruha propagande, ki jo po menjavi vlade 13. marca, ko je levosredinsko vlado Marjana Šarca zamenjala desnosredinska vlada Janeza Janše, zganjajo nekateri slovenski novinarji, uredniki, predvsem pa Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Ta aktivistična vojna, ki jo poganja sovraštvo ne samo do Janše, ampak do desno usmerjenih in konservativnih ljudi nasploh, je brez primerjave v novejši zgodovini Slovenije. In vi, gospod Harlem, ji nasedate in s tem sramotite ugled organizacije, kakršna je OVSE (TUKAJ).
Pritlehno pisanje raznim mednarodnim organizacijam, kjer je polno manipulacij, zavajanj in laži, prihaja v času, ko se svet sooča z globalno krizo virusa COVID-19 in je zaradi virusa ogroženo na sto tisoče življenj. A to krizo slovenski medijski mainstream, ki je večinoma levičarsko usmerjen, nizkotno izkorišča za propagandno vojno in hujskanje, v javni RTV Slovenija, za katero vas tako zelo skrbi, pa krizo izrabljajo za politična obračunavanja. To je sramotno, nevredno novinarskega poklica, kaj takega v teh krajih že dolgo nismo videli. In potem se oglasite vi, ki takim zlorabam dajete javno in mednarodno podporo. Vaše besede zvenijo kot besede političnega komisarja socialistične internacionale iz nekih najbolj temačnih dni zgodovine 20. stoletja.
Sklicujete se na sklep ministrskega sveta OVSE o varnosti novinarjev, ki je bil sprejet leta 2018 v Milanu, kjer so bile vse države in politični voditelji pozvani, naj se vzdržijo ustrahovanja, groženj ali obsojanja novinarjev. Ampak prav tega leta je nekdanji slovenski predsednik vlade Marjan Šarec (ki je svoja stališča pred odstopom s položaja premierja premaknil skrajno levo) pozval podjetja v državni lasti, naj premislijo, ali bodo oglaševala v medijih, ki naj bi domnevno širili nestrpnost. V resnici pa so bili to mediji (konzervativne usmeritve), ki so ostro kritizirali vlado in njihovo politiko. Takrat se nam v bran ni oglasila nobena novinarska organizacija, tudi vi ste bili tiho kot miš, čeprav sta bili svoboda medijev in svoboda govora resno ogroženi. Celo več. Novinarsko društvo (DNS) je tako držo premierja, ki spominja na najbolj temne čase socialističnih diktatur, navdušeno pozdravilo in se pridružilo gonji zoper revijo Demokracija, ki je ves čas zagovarjala svobodo govora in svobodo nasploh. Mene so levičarski novinarji celo ovadili za verbalni delikt, zaradi izražanja mnenj sem bil petkrat zaslišan na policiji. Kje ste bili takrat? Zakaj ste bili tiho? Odgovor, ki se mi ponuja sam od sebe je, da ste stisnili rep med noge zato, ker tudi sami zganjate levičarski politični aktivizem. Sram vas je lahko!
In naprej. Zaskrbljeni ste, ker naj bi premier Janez Janša »verbalno napadel« javno radiotelevizijo. Če vam bo želel, vam bo Janša sam odgovoril, o javni radioteleviziji in njihovi »neodvisnosti« samo tole. Ko so leta 2016 novinarji in uredniki javne RTV ter »zaskrbljena javnost« (beri: levičarski aktivisti) na seji programskega sveta RTV Slovenije zahtevali »pravico do komentiranja« in spoštovanje »novinarske in uredniške neodvisnosti«, so imeli plakat, da katerem je pisalo »smrt janšizmu«, se pravi smrt Janezu Janši (TUKAJ). Zdaj pa pozor. Takrat na oblasti sploh ni bil gospod Janša, ampak je vlado vodila leva politična opcija. Ampak ogrožal jih je opozicijski poslanec Janša, brez kakršnekoli politične moči. To je bila norost brez primere, novinarji javne televizije pa so sneli svoje maske. Bom napisal zelo neposredno: te novinarje moti, ker je Janez Janša sploh živ. Jasno so izrazili svoje stališče, da bi ga najrajši videli mrtvega. In vi jih podpirate?
Gonji zoper konzervativnega politika Janšo so se taisti novinarji in uredniki priključili letos, ko so levičarski aktivisti organizirali protest proti oblikovanju desnosredinske vlade. Na ulici je bilo med drugim slišati vpitje: »Ubij, ubij, Janšo!« (TUKAJ) Zakaj ste bili takrat tiho? Sram vas je lahko! Še to. Javno medijsko hišo smo pod grožnjo prisile primorani plačevati davkoplačevalci. Gre za prisilno dajatev, ne za prosto izbiro posameznika, da bi sam odločil, kateri televiziji bi plačeval njihove storite in s tem katero televizijo bo spremljal.
V Sloveniji so novinarji varni, vsakdo lahko deli svoje ideje, razlaga svoj pogled na svet, zagotovljena mu je pravica do pisanja in izražanja česarkoli. Se bodo pa morali tudi novinarji in uredniki zavedati, da ne živijo v milnem mehurčki in da njihovo delo sproži različne odzive javnosti. Za medije in novinarje, ki odkrito simpatizirajo z levo (progresivno) politično opcijo in ki jih vi nekritično branite, je v Sloveniji značilno, da se njihova politična korektnost hitro spreminja v radikalne različice mnenjskega strupa. Njihova obsedenost z idejo kulturnega marksizma, da je treba razgraditi vse, kar samo diši po kontervativnosti, je prešla v obsesijo in personalizacijo zla enega samega človeka – Janeza Janše. Pri tem svojem sramotnem početju, kjer prednjačijo prav na javni radioteleviziji, ne izbirajo sredstev.
Da bi dogajanje v Sloveniji še bolje razumeli, vas vabim, da preberete še moje pismo IPI (TUKAJ) in pismo ECRI (TUKAJ).
Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija
