-1.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 29 novembra, 2021

(JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA) SDS ima oktobra pred drugouvrščeno stranko SD 93,4-odstotno prednost; vladne stranke so v primerjavi s septembrom pridobile 5,5 odstotne točke, KUL je izgubil 4,5 odstotne točke

Piše: Janja Strah

Če bi bile državnozborske volitve jutri, bi med vsemi vprašanimi SDS dobila 20,7 odstotka glasov (5,3 odstotne točke več kot septembra), na drugem mestu bi bila z 10,7 odstotka glasov SD (0,1 odstotne točke manj kot septembra). SDS ima tako pred drugouvrščenim 93,4-odstotno prednost, kaže najnovejša (oktobrska) javnomnenjska raziskava, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal.  

Sledijo: Levica (6,3), LMŠ (6,3 ), SAB (3,3), NSi (3,1) in Gibanje Povežimo Slovenijo (3,1). 35,7 odstotka volivcev je neopredeljenih (graf spodaj).

(Grafika: Ilija Plavevski; Vir: agencija parsifal)

V primerjavi s septembrsko raziskavo je oktobra SDS pridobila 5,3 odstotne točke (34,4 odstotka več). Med strankami so oktobra glede na september pridobili še: DeSUS (0,3 odstotne točke ali 11,1 odstotka) in NSi (0,4 odstotne točke ali 14,8 odstotka). Izgubile pa so stranke: LMŠ (1,4 odstotne točke), SD (0,1 odstotne točke), Levica (2,2 odstotne točke) in SAB (0,8 odstotne točke). Vladne stranke so glede na raziskavo pridobile 5,5 odstotne točke, povolilna koalicija KUL pa izgubila 4,5 odstotne točke.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi se volitev zagotovo udeležilo (ocena 5) 57,9 odstotka anketiranih, zagotovo pa ne (ocena 1) 11,8 odstotka (graf spodaj). Delež tistih, ki bi se zagotovo udeležil volitev se je glede na septembrsko raziskavo povečal za 4,9 odstotne točke, zmanjšal pa delež tistih, ki se zagotovo ne bi udeležili volitev – za 6,1 odstotne točke.

(Grafika: Ilija Plavevski; Vir: agencija parsifal)

Če upoštevamo samo opredeljene, bi stranko SDS volilo 32,2 odstotka vprašanih. Sledita SD s 16,6 odstotka in Levica z 9,8 odstotka (graf spodaj).

(Grafika: Ilija Plavevski; Vir: agencija parsifal)

Povečanje deleža tistih, ki bi se zagotovo udeležili volitev, je povezano s povečanjem anketirancev, ki bi volili SDS. Največjo slovensko politično stranko bi med opredeljenimi in tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, volilo 33,2 odstotka, kar je 14,3-odstotne točke več kot drugouvrščeno SD oziroma 75,66 odstotka več.

Vlado Janeza Janše sicer podpira 31,5 odstotka volivcev, kar je 1,3 odstotne točke več kot prejšnji mesec.

Če upoštevamo samo opredeljene in tiste, ki bi se zagotovo udeležili volitev, bi sedanja vladna koalicija (SDS, NSi in SMC) dobila 39,1 odstotka glasov. Če upoštevamo še podporno stranko koalicije (SNS) in DeSUS, katere poslanci podpirajo desnosredinsko vlado, podpora naraste na 46,7 odstotka, medtem ko je podpora levičarski (povolilni) koaliciji KUL 42,4-odstotna. Zanimiv rezultat pa dobimo, če upoštevamo samo opredeljene in tiste, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, hkrati pa samo politične stranke, ki bi po javnomnenjski raziskavi prestopile 4-odstotni volilni prag: stranke desno od sredine (SDS, NSi in Povežimo Slovenijo) bi dobile polovico, stranke levo od sredine (KUL) pa polovico. S tem, da podpora desnim strankam od sredine narašča.

 

O raziskavi

V telefonsko raziskavo, ki je bila opravljena v obdobju od 12. oktobra do 15. oktobra, je bilo zajetih 707 anketirancev, od tega 49 odstotkov žensk in 51 odstotkov moških. Povprečna starost je znašala 52,6 let, standardni odklon pa 15,4 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (45 odstotkov), manj je bila zastopana srednja starostna skupina (37 odstotkov), najmanj pa najmlajša starostna skupina (18 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,8 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,3 odstotka), 24,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo, 15,7 odstotka anketirancev pa dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja z vasi ali zaselka (54,5 odstotka), sledi mesto (28,3 odstotka) in manjši kraj (17,2 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,2 odstotka), sledita Podravska (16,2 odstotka) in Savinjska regija (12,3 odstotka).

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine