Piše: C. R.
Prvak opozicijske SDS Janez Janša je prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP. Obenem pa meni, da ti dvigi ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Rezerve medtem med drugim vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.
Predsednik vlade Robert Golob je ob prihodu na današnji vrh EU dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo.
“To je neka oddaljena obljuba, ki jo vedno daje leva vlada, zato da ni treba že letos ali pa naslednje leto nič narediti,” je bil ob tem kritičen Janša.
Po njegovih besedah gre za blago rečeno zelo optimistično izjavo. “Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, tri ali 3,5 odstotka in časovnica realizacije tega deleža bo bistveno hitrejša kot pa leta 2030. Saj tudi če pogledamo razlog, zaradi katerega je nastala panika in zaradi katerega se zdaj vsi odločajo o povečanju sredstev za oboroževanje, potem mi je jasno, da ta razlog obstaja danes, ne pa leta 2030. Se pravi nevarnost, če se izrazim v vojaškem žargonu, je takojšnja, ne pa potencialna,” je bil jasen Janša.
Ob tem pa je opozoril, da dodatna sredstva za obrambo ne smejo iti na račun obstoječega načina življenja zahodnega sveta, “kajti bolj kot denar in posledično orožje, ki ga s tem denarjem kupujemo, je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branimo”. Ker če ni ljudi, ki so pripravljeni kaj braniti, potem ne denar, ne država, ne orožje nič ne pomagajo,” je ponazoril.
Rezerve vidi drugje. V Evropi so med njimi “milijarde evrov, ki se danes namenjajo za nerazumne, neučinkovite ukrepe tako imenovanega zelenega prehoda”, pa sredstva, ki jih EU namenja za razvojno pomoč. Največ manevrskega prostora prepoznava v racionalnejši porabi sredstev za obrambo.
Evropske države članice Nata namreč po njegovih besedah namenjajo za obrambo veliko denarja, gledano absolutno bistveno več kot Rusija. A proizvajajo po pet ali šest različnih oborožitvenih sistemov za iste namene, kar pomeni dražjo proizvodnjo, dražje vzdrževanje in manjšo učinkovitost pri uporabi. Medtem imajo recimo ZDA, Kitajska ali Ruska federacija po enega ali dva oborožitvena sistema, kar bistveno poceni tako proizvodnjo kot tudi porabo in vzdrževanje,” je dejal.
Države, kot je Slovenija, kjer take rezerve ni, pa bodo imele z izpolnjevanjem zavez, “ki jih bo Nato skoraj zagotovo potrdil na svojem srečanju na vrhu junija letos, bistveno večje težave”.
“Prva stvar, ki jo svetujemo vladi, je to, da pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za raznorazne študije, za proučevanje spolov, za proučevanje večje vključenosti, za opolnomočenje nevladnih organizacij,” je dejal. Če se ta sredstva preusmerijo v obrambni proračun, bomo po Janševi oceni dobili znaten denar za to, da se slovenska vojska bistveno okrepi. Poleg sredstev za zeleni prehod pa vidi možnosti tudi v krčenju ožje državne uprave, konkretno ga je zmotilo število zaposlenih v ministrstvu za solidarno prihodnost.
Glede navedb o kupovanju opreme za dvojno rabo, torej obrambne in civilne namene pa je izpostavil, da dvonamenskost lahko velja le za del opreme. “Ne morete pa imeti dvonamenskega tanka, dvonamenske protiletalske rakete, dvonamenskih granat, dvonamenskih topov … To so pa stvari, ki največ stanejo, tako ne verjemite preveč tem blefom,” je dodal.
Kritičen pa je bil tudi do izjav Levice o tem, da bi lahko s tem izigrali diktat po višjih sredstvih.
Golob je danes sicer napovedal, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost.
Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
