3.5 C
Ljubljana
sobota, 16 oktobra, 2021

Janez Janša v Ptuju in Pomurju: »Zakaj so hoteli na silo preprečiti trenutno vlado? Iz dveh razlogov. Vedeli so, da je pred nami razrez financ iz proračuna EU in ker so vedeli, da bodo postrežene peruti tistim, ki si slovenskega proračuna samo črpajo, a ničesar ne dajo nazaj.«

Piše: C. R.

Slovenska demokratska stranka je 18.9.2021 nadaljevala z regionalnimi srečanji. Prvo srečanje je potekalo v Turniščah, v organizaciji Pomurske regijske koordinacije, takoj za tem srečanjem pa v Moškanjcih, v organizaciji Ptujske regijske koordinacije. Na obeh dogodkih je spregovoril evropski poslanec Milan Zver, minister Aleš Hojs in kot glavni govornik predsednik vlade in stranke Janez Janša. FOTOGALERIJO si lahko ogledate TUKAJ.

Dogodek v Turniščih se je pričel z Zdravljico, nato pa je zbrane prvi nagovoril Tadej Žalik, predsednik občinskega odbora Turnišče. Žalik je v uvodu pohvalil delo vlade in Slovenske demokratske stranke, za dobro delo, ki je bilo opravljeno na lokalnem nivoju. Povedal je tudi, da je lokalni odbor pripravljen na veliko dela, ki še prihaja v prihajajočem letu. Pozval je vse, da aktivirajo svoje bližnje, predvsem mlajše, da se vključijo v življenje stranke.

Zatem je spregovoril Borut Horvat, župan občine Turnišče. »Veseli nas in ponosni smo, da ste za srečanje v pomurski regiji izbrali prav našo občino,« je povedal in tudi on dodal, da bo v prihajajočem letu veliko dela. »Končno smo našli sogovornike, ki so vedno dostopni. Prav tako ste prepoznali potencial za gospodarsko rast, tudi pri manjših in srednje velikih podjetjih, kar se vidi v rezultatih, ki jih niza stranka,« je župan pohvalil delo vlade.

Sledil je Karel Šoš, predsednik Pomurske regijske koordinacije. Tudi on se je zahvalil vodstvu SDS in občinskemu odboru Turnišče, županu in vsem ostalim članom pomurske regije, ki so pomagali pri organizaciji. »Naj vas Bog blagoslovi,« je zaključil. Sledila je glasbena točka v izvedbi skupine DUO. Zapela sta pesem »Za Slovenijo živim«.

Nato je spregovoril predsednik Slovenske demokratske mladine, Dominik Štrakl. Uvodoma se je dotaknil še vedno trajajoče epidemije in kako je le ta vplivala na življenje v Sloveniji. Kot je povedal, smo za marsikatero stvar v življenju mislili, da je samoumevna, kar pa v resnici ni res. Nadaljeval je, da je zaradi tega vesel, da so se končno lahko srečali, si segli v roke in izmenjali par besed. Nato je spregovoril o delu Slovenske demokratske mladine.

»Mladi smo bili v preteklem letu, ki ga je zaznamovala epidemija COVID-19, zelo aktivni. Vsebinsko smo se pripravili na prihajajoče obdobje. Sprejeli smo resolucijo Oda Mladosti, ki naslavlja probleme mladih. Ti problemi so štipendijska politika, socialno varstvo, predvsem pa stanovanjska problematika. Bili smo tudi dobrodelno aktivni, razvažali smo hrano najbolj potrebnim, delili maske. Naše delo pa je že obrodilo sadove. V kratkem bomo ustanovili lokalni odbor v Slovenski Bistrici in Logatec Vrhnika, v planu pa so tudi lokalni odbori v Pomurju,« je povedal Štrakl.

Na oder je naslednji stopil evropski poslanec Milan Zver. Uvodoma je spomnil, da je stranka vedno rada zahajala v pomurske konce, kjer so se v preteklih letih in desetletjih organizirali strankarski pikniki, nogometne tekme in srečanja. Ob tem je tudi spomnil, da stranka SDS tudi nasploh neguje odnose s svojimi volivci na periferiji in da je verjetno edina stranka, ki to tako aktivno počne. Nato je spregovoril o dogajanju na evropskem parketu. »Ugled Slovenije v Bruslju je dober, ni tak kot ga želijo prikazati dominantni mediji. Naša beseda in beseda naše vlade nekaj šteje. Prepričan sem, da bo Slovenija z odliko opravila svojo nalogo. Niso bile vse države tako uspešne. Prepričan sem, da bodo Evropski poslanci spet, kot leta 2008, namenili Sloveniji odlično oceno. Ta ocena ni običajna, saj tudi velike države naletijo na hude kritike,« je razložil zbranim.

Na vrsti je bil govor ministra za notranje zadeve, Aleša Hojsa. Minister se je najprej dotaknil dogajanja v prestolnici, t.i. anticepilskega nasilnega protesta, ki se je odvil pretekli četrtek, nato pa se je še navezal na proteste, ki se odvijajo ob petkih pred Državnim zborom. »To, kar se je zgodilo pred dvema dnevoma je rezultat dela gospodov iz ozadja. Ti gospodje so se v četrtek poskrili, v petek pa so bili spet tam. Pojavil se je gospod Milan in povedal, da se bo potrebno odločiti. Sicer ne vem, o čem bi se on rad odločal, morda bi le rad ponovil, da Slovenija ni bila nikoli njegova intimna opcija,« je povedal minister.

Nadaljeval je, da so se protesti začeli še preden se je sestavila koalicija pod vodstvom Janeza Janše, kar kaže na to, da je v določenih krogih vladal velik strah pred trenutno vlado. »Zakaj so hoteli na silo preprečiti trenutno vlado? Iz dveh razlogov. Vedeli so, da je pred nami razrez financ iz proračuna EU in ker so vedeli, da bodo postrežene peruti tistim, ki si slovenskega proračuna samo črpajo, a ničesar ne dajo nazaj,« je povedal Aleš Hojs.

Naslednja točka programa je bila predstavitev evidentiranih kandidatov za poslance.

Sledila je osrednja točka programa, govor predsednika vlade in stranke SDS, Janeza Janše. Predsednik vlade je uvodoma spregovoril o različnih obrazih Slovenije, ki jo določajo. »Slovenija ima svoj panonski, svoj alpski in morski obraz. Znani smo panonskih ravnicah, primorski obali in morju, ter po slovenskih gorah,« je povedal predsednik vlade in nadaljeval, da Sloveniji v svetu ni nihče osporaval njenega panonskega in alpskega obraza, primorskega pa. V preteklosti so se namreč pisale dolge sage o tem, ali Slovenija je pomorska država ali ne, a sedaj tega dvoma ni več, saj je bila Slovenija sprejeta v EU – MED, skupnost evropskih mediteranskih držav.

»Trajalo je 30 let, a včeraj smo dobili to priznanje,« je povedal Janša. Tu se je nato navezal še na odnos, ki ga slovenski mediji gojijo do vlade in na selektivno poročanje o političnem dogajanju. Na rednem srečanju v Atenah, kjer je bila Slovenija sprejeta v prestižno skupino držav, so bile številne novinarske ekipe iz Italije, Španije, Francije v Sloveniji pa dogodek ni bil na nobenem osrednjem mediju glavna novica. »Če bi bila Slovenija sprejeta pod vodstvom katerekoli druge države, bi naši mediji poročali iz prizorišča dogajanja iz minute v minuto,« je bil jasen predsednik vlade.

Nato se je navezal na razvoj Prekmurja. Spomnil je na besede župana Turnišč, ki je govoril pred njim in državnega svetnika Branka Šumenjaka, ki sta oba pohvalila delo vlade na regionalnem področju in razložil, da je vlada v tem mandatu naredila vse, kar je lahko za razvoj Prekmurja, da pa so pred nami večje priložnosti, ki pa jih bo potrebno šele uresničiti.

Tu je spomnil na 250 milijonov evrov sproščenih nepovratnih evropskih sredstev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. »Slovenija še nikoli doslej ni prejela četrtine milijarde evrov nepovratnih sredstev za projekte, ki jh nujno potrebujemo, ne da bi to bilo neposredno vezano na naša plačila,« je povedla Janša.

Ne glede na omenjeni uspeh pa so se pojavili nekateri slovenski politiki, ki so se trudili, da teh sredstev ne bi dobili. »Gre za slovensko posebnost, v Evropi ni nobene druge države, v kateri bi evropski poslanec zahteval, da se sredstev njegovi lastni državi ne podeli, ker nima rad vlade te države. To pa se je žal v Sloveniji dogajalo, predvsem s strani Social demokratov se je komuniciralo v tej smeri,« je dejal.

Nato se je dotaknil investicij v Prekmurje v preteklih vladah in primerjal višino sredstev, ki so bila investirana s sredstvi, ki so jih prejele nevladne organizacije »Če se zelo potrudimo, je bilo investiranih v Prekmurje nekaj deset milijonov. V tem istem obdobju se je za nevladne organizacije, ki so v resnici paravojska levičarskih strank, na enem samem naslovu na Metelkovi v Ljubljani šlo več milijonov, kot v celo Prekmurje.« Ob tem je zastavil retorično vprašanje, ali kdo ve za kakšen dosežek, ki so ga dosegle te nevladne organizacije, kakšnega preboja, ustvarjenega delovnega mesta.

Nato je spregovoril o vseh planiranih investicijah trenutne vlade. Najprej je govoril o investicijah v šolstvo, kjer se bo investiralo v vse prijavljene projekte, ki so se prijavili na razpis, o posebenem zakonu o investicijah v športno infrastrukturo, v državnem zboru je zakon o investicijah v zdravstveno infrastrukturo v prihajajočem obdobju, s katerim želi vlada »zabetonirati«, načrtovane razvoj, ki bo presegal enoletni proračun in ki ga prihodnje vlade ne bodo mogle spreminjati.

Spregovoril je tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi, o katerem Slovenija razpravlja že 20 let. »Na sejo vlade smo dobili 126. verzijo zakona, a nobena od teh verzij ni prišla do državnega zbora. So pa gospodje tovariši dali za študije zakona na milijone evrov,« je povedal in dodal, da bo ta zakon koncentriral sredstva za dolgotrajno oskrbo starejših v prihodnjih letih. »Gre za težak zakon, 700 milijonov evrov v petih letih, ki pa smo ga dolžni sprejeti, da poskrbimo za generacijo, ki je vse to ustvarila,« je razložil.

Nato je povzel povedano, da bo šlo v prihajajočih mesecih za to, ali bomo nadaljevali razvojno pot, ki jo je začrtala trenutna vlada, ali pa se bo ponovilo stanje iz prejšnjih vlad, kjer se je investiralo raje v nevladne organizacije, kot pa razvoj Prekmurja in ostalih regij. Ob zaključku je pozval vse zbrane, da še naprej spoštujejo PCT ukrepe in da bo lahko Slovenija čim prej okrevala po epidemiji.

Sledilo je srečanje Ptujske regijske koordinacije. Tudi v Moškanjcih na letališču se je srečanje pričelo z Zdravljico, nato pa je na oder stopil predsednik odbora SDS Gorišnica, Janko Ranfl, gostitelja današnjega srečanja. Zbrane je pozdravil in izrazil prepričanje, da bodo s srečanja odnesli lepe spomine.

Na oder je nato stopila Suzana Lep Šimenko, predsednica Ptujske regijske koordinacije. »Izredno vesela sem, da smo se po letu premora zbrali v lepem številu, čeprav danes potekajo množične trgatve. Naša regija je precej velika. Od Slovenskih goric, Haloz Ptujskega in Dravskega polja.« Nato je napovedala prihajajoče leto volitev in da si Ptujska regija želi izboljšati rezultat, tako da bi dobili še kakšnega poslanca in še več županov, kar pa bo odvisno od vseh, ki so bili na srečanju in ostalih članov.

Sledil je nastop folklorne skupine Podgorci, ki so odplesali splet štajerskih plesov.

Naslednji je govoril Dominik Štrakl, predsednik Slovenske demokratske mladine. Zbrane je pozdravil v imenu najboljše organiziranega in največjega podmladka v Sloveniji. Nato je predstavil delo podmladka med še vedno trajajočo epidemijo, ko se je podmladek stranke osredotočil predvsem na vsebinske usmeritve. Spomnil je na resolucijo Oda Mladosti, ki je bila sprejeta na kongresu SDS in razložil, da se resolucija osredotoča predvsem na stanovanjsko problematiko, ki je najbolj pereč problem mladih. Dobro delo v preteklem obdobju pa je obrodilo tudi sadove, ustanavljajo se novi lokalni odbori SDM. Ob tem se je zahvalil Žigi Ciglariču, ki je motor pridobivanja novih moči v ptujski regiji in drugod. Ob koncu je pozval vse, da se borijo na prihajajočih volitvah, kajti borili se bomo za tradicionalne vrednote, družino kot osnovno celico družbe, za Slovenijo, v kateri se ne bomo delili na prvo in drugo razredne, za Slovenijo vseh generacij.

Za njim je na oder stopil Evropski poslanec Milan Zver. Uvodoma je pohvalil predsednika vlade, da si kljub številnim obveznostim še vedno vzame čas za negovanje odnosov z volivci. Nato je spregovoril o dogajanju v Evropski uniji in se dotaknil tega, da je epidemija postavila Evropo pred težko preizkušnjo, ki pa je imela tudi nekatere pozitivne plati. »Epidemija je prinesla tudi kaj dobrega za Evropsko unijo. Prvič se je začelo govoriti o zdravstveni uniji, prvič o skupni proizvodnji in distribuciji cepiv, pokazali pa smo se tudi kot humanitarna skupnost. Veliko cepiv se je podarilo tretjim državam, ki si cepiv ne morejo privoščiti.«

Na odru ga je nasledil minister za notranje zadeve, Aleš Hojs, ki je v začetku poudaril pomen obiskov vlade v regijah, obiskov županov in nasploh osredotočenosti na lokalni nivo. »Ko hodimo po Sloveniji vidimo množico pridnih delovnih veselih ljudi. Včasih se zdi, da na naši javni RTV gledamo nek svet, ki ni resničen. Sam sem iz Ljubljane in moram reči, da nismo vsi Ljubljančani taki, kot jih gledate na televiziji,« je pripomnil minister.

Dotaknil se je objektivnosti poročanja in kako prizori na televiziji ne odražajo realnega stanja v državi. »Ta vlada je od vsega začetka usmerjala energijo in sredstva v to, da bo v Sloveniji lepše. Zato je naš predsednik v pogajanjih z EU izpogajal sredstva, ki jih Slovenija še ni bila deležna. To so sredstva, ki jih bomo usmerili precej drugače, kot so jih usmerjali zadnjih 8, 10 let. S temi sredstvi se bodo gradile nove bolnice, zdravstveni domovi, vrtci, šole,« je bil odločen Hojs in napovedal, da odločitev naslednjega leta ne bo v tem, ali je nekdo fašist, nacist, domobranec ali partizan. Naslednja odločitev bo, ali želimo razvoj, ali to, kar nam ponujajo petkovi kolesarji.

Sledila je osrednja točka prireditve, govor Janeza Janše, ki je pohvalil govornike pred njim, predvsem tiste od evidentiranih kandidatov za poslance, ki so bili sicer dolgi, a vsebinski. »Ta regija ima močan glas v parlamentu, lahko pa se še poveča. Potenciali so in kandidati in kandidatke ste povedali, kako je mogoče to doseči,« je spodbudil evidentirane kandidate.

Janša je nato spregovoril o tem, da se bo bitka za resnico odvila tudi na socialnih omrežjih, da pa bo bojišče za zmago na naslednjih volitvah na športnih igriščih, gasilskih društvih, delovnih mestih, gostilnah, povsod, kjer se ljudje družijo. Nato je spregovoril tudi o epidemiji Covid-19.

»V državi imamo nenormalno visok odstotek tistih, ki ne verjamejo, da covid obstaja, kljub temu, da imamo ta trenutek že skoraj 100 ljudi na intenzivni negi in nekaj sto na bolniških posteljah. Kljub temu pa par tisoč ljudi v Ljubljani kriči, da virusa ni in da se je vlada to izmislila, da lahko nekoga zafrkava,« je povedal in poudaril, da se vlada trudi s skrajnimi močmi, da ne zapira gospodarstva, da ne zapira javnega zapiranja, kot lansko leto. Nadaljeval je, da so ukrepi neprijetni in da smo vsi raje brez mask in PCT pogojev, ampak so edini način, da ostanemo odprti, da so na razpolago storitve, hodimo v službo, peljemo otroke v vrtec in v šolo.

Predsednik vlade je spregovoril še o prihajajočih volitvah in o tem, da bo na območju ptujske regijske koordinacije ključno povečati glas, ki ga ima v parlamentu. Ne zato, da bi se šli v parlamentu razpredanj o drugi svetovni vojni, ampak zaradi odločanja med razvojem in nerazvojem. »Veliko prispevate v občinski in državni proračun, pokojninsko in zdravstveno blagajno, in boriti se morate, da se bo ustrezni delež tudi vrnil,« je rekel predsednik vlade. Tako kot v Pomurju je tudi tu spregovoril o 250 milijonih evrov nepovratnih sredstev, ki se bodo sprostila, pa tudi o novoustanovljenem ministrstvu za digitalizacijo. Spregovoril je tudi o izjemni gospodarski rasti in rekordno visoki zaposlenosti (po letu 2008) ter o dvignjenih povprečninah, ki so se v povprečju dvignile za 100 evrov na prebivalca. Vsi uspehi vlade kažejo na to, da se je vredno potruditi na prihajajočih volitvah, da se lahko pot razvoja nadaljuje.

V zaključku govora se je dotaknil še soglasja 27 držav članic, da Evropa ne bo odprla t.i. migrantskih koridorjev, kot so pozivali nekateri evropski politiki. Soglasje, ki je bilo doseženo je delo trenutne vlade in notranjega ministra Aleša Hojsa. Nadaljeval je glede situacije na južni meji, ki se sooča z ilegalnimi prehodi. Spregovoril je o potrebi, da Slovenska vojska pomaga zavarovati meje, kot je to običajno v Avstriji in še ponekod drugod, v Sloveniji pa se je o tem glasovalo trikrat in je bilo to trikrat zavrnjeno. Ob koncu je ponovno spregovoril o PCT pogojih in za to, da so se jih vsi prisotni držali. »Ostanite zdravi, ostanite pogumni in ostanite dobre volje. »Bog živi Slovenijo,« je zaključil.

Vir: sds.si

Zadnje novice

Sorodne vsebine