26.7 C
Ljubljana
torek, 27 julija, 2021

Janez Janša: SDS je danes slovenska politična sila z daleč največjo podporo volivcev.

Piše: C. R.

V SDS gradimo Slovenijo. Prepiri nas ne zanimajo. Če nas napadajo, se znamo braniti, o tem naj nihče ne dvomi. Močnejši smo kot kadarkoli. A naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let. Usmerjen je v priložnosti, ki jih je več kot kadarkoli doslej. Tudi zaradi nas. Zato gradimo.

Slavnostni govornik na 12. Kongresu SDS, ki je 19. junija 2021 potekal v Slovenskih Konjicah, je bil predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša.

V nadaljevanju objavljamo njegov govor.

Spoštovane slovenske demokratinje in demokrati, dragi prijatelji! V zadnjih 32 letih, odkar gradimo SDS, in 30 letih, odkar gradimo Slovenijo, smo doživeli marsikaj, tudi ples v maskah, kongresa v maskah pa še nismo imeli, tako da se vam zahvaljujem za potrpežljivost in hkrati izražam upanje, da je to prvi in zadnji tak kongres, da bomo v prihodnje kot Slovenija kot Evropa pa tudi kot globalna civilizacija sposobni epidemije, kot nas je napadla v začetku lanskega leta, zaustaviti že na začetku in da se z epidemijami ne bo potrebno spopadati leto ali več, kot smo to morali v zadnjem času. Hvala Bogu se epidemija umirja, cepiva je dovolj, Slovenija je priskrbela dovolj cepiva, raznovrstnega, tako da smo danes tukaj samo tisti, ki smo bili že cepljeni, bodisi smo bili testirani, bodisi smo bili oboje, mnogi oboje velikokrat kar se tiče testiranja, in v naslednjih mesecih bo naše življenje in življenje naših sodržavljank in sodržavljanov toliko bolj enostavno, kolikršen delež prebivalstva se bo pač prostovoljno pocepil.

Kot že rečeno, cepiva je dovolj, tako vektorskega kot mRNA, in od ponedeljka naprej bo cepiva dovolj in bo možnost izbire. Če je imel kdo zdaj kakšne dvome zaradi različnih kampanj in zaradi vsega tega, kar se dogaja okoli pri nas in v Evropi, kakršne koli preference, od ponedeljka naprej bo možna v Sloveniji izbira cepiva in ključen cilj je, da dosežemo takšen delež precepljenosti, da nam bo to ne samo preko poletja, kar je relativno zanesljivo, ampak tudi jeseni omogočilo normalno življenje. Mislim da si tega ne samo vsi želimo, ampak si to tudi po vsem tem odrekanju v zadnjem letu in več zaslužimo. Tako da tisti, ki ste tukaj, ste ta dosežek znanosti že uporabili, pravi čudež je bil, da so se cepiva stestirala prej, v desetkrat krajšem času kot običajno, in bila bi ne samo tragedija ampak neumnost, če potem tega dosežka ne bi uporabili in si sami sebi Slovenci kot Evropejci pa tudi kot človeštvo oteževali življenje.

Naše kongrese imamo že zadnjih 20 let, zbiramo se na rednih kongresih vsaka 4 leta, ocenimo naše delo in predvsem pogledamo v prihodnost. Od našega zadnjega kongresa so minila dobra 4 leta in v tem času se je veliko zgodilo, imeli smo vse mogoče volitve, vse možne volitve, ki obstajajo po naši ustavi, bilo jih je kar pet, in od teh petih volitev smo zmagali kar na štirih. Hvala vam za te zmage, hvala vam za to moč, hvala vam za to vztrajnost v tem času, v časih, ki niso bili enostavni. Štiri zmage od petih je nekaj, kar bi si želela še marsikatera druga stranka.

Slovenija letos obhaja, praznuje tudi naš skupni 30. rojstni dan in to je naš skupen velik, pravzaprav največji praznik. Primerjava časa med takrat, med časom pred tistimi dnevi ali pa tedni pred 30. leti, in med časom, ki ga živimo danes, nam pokaže, da smo kot narod pa tudi kot država v tem času veliko naredili. Premik naprej je bil velikanski, večji kot kadarkoli doslej v naši znani zgodovini. Gre za podvig generacije, edinstven in vseobsežen in kot upamo in verjamemo, trajen.

Hkrati pa se je v tem času Slovenija spreminjala, spreminjal se je tudi čas okrog nas. Marsikaj je boljše, nastali pa so tudi novi, takrat pred 30 leti povsem nepredstavljivi izzivi. Tako zunanji in notranji. Pred 30 leti si nismo mogli niti v sanjah predstavljati, da bo Slovenija leta 2021 že drugič kot polnopravna članica vodila Svet Evropske unije, da bo dosegla skok v standardu, ko smo ob v 30 letih napredovali tam nekje od 27 % povprečnega avstrijskega standarda do 90 % evropskega povprečja. Malo je držav, razen nekaterih v Srednji Evropi, ki bi bile v tem času hitrejše v razvoju, so pa nekateri bili hitrejši in iz tega se je treba nekaj naučiti. Seveda pa takrat pred 30 leti tudi nihče ni verjel, da bo po 30 letih, ko smo končno doživeli prve večstrankarske volitve takrat, da bo potrebno po 30 letih ponovno v parlamentu braniti predstavniško oziroma parlamentarno demokracijo, enakost pred zakonom, svobodo izražanja, pravico do lastnine in svobodnega podjetništva in vse ostalo, kar nekateri danes postavljajo pod vprašaj. In to kljub temu da so to osnovni ustavni temelji slovenske demokracije. A žal se danes vse to dogaja. Mogoče smo bili na začetku nekoliko presenečeni, nihče ni verjel, da je to sploh možno, ampak dogaja se danes, tukaj, v Sloveniji, sredi Evropske unije. V javni prostor celo ponovno vračajo govorico iz krutega časa državljanskega spopada v prejšnjem stoletju, vključno z množično in žal nekaznovano uporabo grožnje s smrtjo. Na vsa ta ogrožanja ustavnih temeljev slovenske republike smo zato na tem kongresu prisiljeni odgovarjati in na to odgovarjamo v posebni resoluciji tega kongresa, ki ste jo obravnavali in jo bomo kasneje ponovno obravnavali in sprejemali.

Spoštovani, Slovenska demokratska stranka, mi vsi skupaj smo edina slovenska parlamentarna stranka, ki je nastala v času, ko se je rojevala tudi samostojna slovenska država, v času boja za človekove pravice, demokracijo in samostojno Slovenijo. Slovenska demokratska stranka je danes edina stranka, ki je nastala takrat, ki je še vedno v enem kosu, še v večjem kosu, saj smo vmes združevali razpršene Demosove energije in smo še vedno parlamentarna stranka. Še več. SDS je danes slovenska politična sila z daleč največjo podporo volivcev. Drži pa, da smo bili v teh zadnjih 30 letih v poziciji, ko smo lahko sokreirali rešitve in jih tudi uveljavljali zgolj 10 let, dve tretjini tega časa pa smo bili v opoziciji. Vendar je nekako po hotenju zgodovine in usode breme odgovornosti na nas padlo vedno takrat, ko je bilo najtežje. Med osamosvojitvijo, ko je dr. Jože Pučnik vodil koalicijo Demos, med vojno za Slovenijo, med bojem za mednarodno priznanje v tistem ključnem času med letoma 1990 in 1994. V vladi smo bili tudi krajši čas v ključnem času izpolnjevanja pogojev Slovenije za vstop v EU in NATO leta 2000, v času vstopa v območji evra in Schengena pa tudi v času vodenja EU oziroma Evropskega sveta oziroma Sveta unije v času naše prve vlade, ki smo jo vodili med 2004 in 2008. Breme odgovornosti smo imeli tudi v času reševanja ekonomske in finančne krize leta 2012, ko smo morali na eni sami seji sprejeti več restriktivnih rešitev, kot jih je bilo poprej potrebno v 22 letih, in s tem smo mi leta 2012 rešili Slovenijo pred »trojko«. Niso tega naredili tisti, ki so kasneje prišli in se le usedli na naš rezultat in denar, ki smo ga zbrali, razdelili tajkunom, ki so zapravili nekatere banke pa zdaj obratno govorijo. In seveda breme odgovornosti je na nas v zadnjem letu in več, od marca lanskega leta, ko je bila razglašena epidemija, ko smo vlado morali prevzeti le dan po tem, ob praznih skladiščih, ob neupoštevanju nasvetov, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija dala Sloveniji dala že tri leta prej, kako naj se pripravi na epidemijo, in brez resnih načrtov, kako organizirati zdravstvo za spopad s tem izzivom. In seveda breme odgovornosti je na naših ramenih sedaj, ko v bistvu že prevzemamo dosjeje, ki jih je potrebno reševati v okviru Sveta EU. Ta naloga se začne praktično čez slaba dva tedna.

Mnogi naši prijatelji v tujini, ki jih srečujem in se pogovarjamo o strankah, ki jih vodimo, sprašujejo, kako je to SDS uspelo. Tudi v drugih tranzicijskih oziroma postkomunističnih državah danes srečujemo stranke, ki jih pred 30 leti ni bilo. Srečujemo raznorazne politične oblike in organiziranja, od katerih so mnoge, tako kot pri nas, muhe enodnevnice. Sprašujejo nas, kako je lahko nam uspelo, ne samo da smo preživeli, ampak da smo stali, obstali in napredovali skupaj s Slovenijo. Sprašujemo, kako je lahko iz stranke, ko smo imeli prve volitve po novi ustavi v Držani zbor RS, takrat smo z manj kot 3,5 % za las prišli v Državni zbor RS. Torej, kako je lahko iz stranke, ki je komajda preživela tista prva turbolentna leta, nastala vodilna politična sila v državi. Verjamem, da vsak med vami pozna veliko odgovorov in vsi so verjetno točni, ampak v generalnem odgovoru na ta vprašanja vidim predvsem dva glavna, bistvena poudarka.

Prvič. Uspelo nam je zaradi vas, zaradi odgovorov, ki jih ima vsak med vami pri sebi in ker odgovarja na vprašanja, zakaj se je nekdo odločil, da vstopi v SDS in da v tej stranki skupaj gradimo boljšo prihodnost. Uspelo nam je zaradi tisočerih članic in članov, ki jih zastopate, ki danes ni tukaj, nas pa mnogi spremljajo preko prenosa na omrežjih ali preko Nove24TV. In seveda uspelo nam je tudi zaradi tistih, ki se jih na vsakem kongresu spoštljivo spominjamo, kar smo naredili tudi danes na začetku. Zaradi tisoče članov, ki so delali z nami, pa jih danes ni več med nami. Samo od zadnjega kongresa nas je zapustilo nekaj manj kot 1000 članic in članov, tudi mnogi vidni člani, ki so gradili lokalne odbore, pokrajinske organizacije, SDS na državni ravni desetletja. Vseh teh se spominjamo, smo jim hvaležni in vseeno veseli, da je namesto teh, skoraj 1000, ki so umrli, v SDS v tem času prišlo nekje med 6.000 in 7.000 novih članic in članov, tako da smo rastli in da smo danes bistveno močnejši, kot smo bili pred štirimi leti, kljub temu da smo bili že takrat najmočnejši v Sloveniji. To nam je uspelo zaradi vseh nas, ki nismo klonili niti v času najtežjih pritiskov, ampak smo vztrajali v demokratičnem boju ter na koncu vedno prevladali.

Po moje je to najpomembnejše, vsega tega kljub trudu, naporu in žrtvam – tudi nekateri drugi so se trudili, žrtvovali, a jim ni uspelo – tudi pri nas tega ne bi bilo, če ne bi SDS ves ta čas bila sposobna nadaljevati Pučnikovega izročila in se boriti za stvar, za resnico.

Tudi ko so bili ojačevalci in zvočniki laži naviti do konca, smo vedeli, kaj je res. Vedeli smo, kaj je res, in zase smo vedeli, kaj smo. Imeli smo lastno identiteto in to identiteto smo tudi živeli. Imeli smo in še vedno imamo trdno identiteto slovenske in demokratične politične sile. Ko so prepričevali Slovenijo, da je več resnic, smo vedeli, da lažejo. Ko so kričali proti potvarjanju zgodovine, smo vedeli, da se zgodovine ne da potvoriti. Je ena sama, to, kar se je zgodilo, se je zgodilo, tega ni možno spremeniti, ni pa tega, če si zvest resnici, niti možno zanikati. Zgodovine se torej ne da potvoriti, je ena sama, tako kot je resnica ena sama. Nekaj se je ali pa se ni zgodilo. Dogodke ljudje sicer različno vidimo, ocenjujemo in vrednotimo. Moramo imeti spoštovanje do teh razlik in svoboda izražanja posamezniku dopušča tudi povsem nasprotne poglede od nekoga drugega. A zavezanost resnici je temelj vsega. Kajti če nečesa ni, o tem ne morete imeti različnih ocen. Lahko sicer trdite, da nekaj je, čeprav ne obstaja, vendar to ni več ocena ali mnenje, ampak je to laž. In tukaj se začne boj za resnico, do tukaj so spoštovanje razlik, različnega mišljenja, ocen absolutno ena od temeljnih vrednot demokracije. Ko gre za trditve, da nekaj je, pa tega ni, ali pa obratno, potem pa to ni spoštovanje različnosti. In zaradi tega dejstva je laž že po svoji naravi vedno ogrožena, zato imajo vse totalitarne ideologije s tem veliko problemov, zaradi tega je sploh nastala cenzura.

Tudi danes se vlaga veliko naporov, da se resnico cenzurira ali preglasi. Da se zatre pravica posameznika do svobode izražanja in v zadnjem času se to poskuša nadomestiti s sintagmo o svobodi medijev. A tu je treba biti zelo jasen. Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica in pripada človeku, posamezniku in ne medijskih hišam ali korporacijam. Tisti, ki to meša skupaj, nima dobrih namenov in ne mediji ne medijske ali digitalne korporacije nimajo pravice, da temeljno človekovo pravico kakorkoli omejujejo. Ta temeljna človekova pravica in politična svoboščina je tudi temelj demokracije. Vse institucije, ki se imajo za civilizirane, tudi medijske hiše, imajo seveda veliko moč, a tudi veliko odgovornost, da to temeljno človekovo pravico branijo, ne pa da jo zavirajo. In v zadnjem času se soočamo z dilemami, ki trdijo ravno obratno.

Danes očitno, če hočemo ali ne, poteka v svetu t. i. digitalna preobrazba in zeleni prehod, s katerima želimo ohraniti naš planet tudi za prihodnje generacije. In SDS se za to zavzema od samega začetka, preberite si naš prvi program, takrat ko še nihče ni govoril o ekoloških vprašanjih, smo mi že imeli ustanovljen ekološki forum in v našem programu je bila ena od temeljnih zavez tudi zaveza, da delamo vse tako, da bomo Slovenijo pustili čim bolj neokrnjeno oz. še bolj čisto in manj onesnaženo tudi za 5. generacijo naših potomcev. Hkrati pa se v tem svetu na sploh globalno, ne le v Sloveniji ali EU, srečujemo tudi s poskusi cenzure, zatiranja temeljne človekove pravice, ki je osnovni pogoj za to, da demokracija sploh lahko deluje.
Srečujemo se z izkoriščanjem globalizacijskih procesov za silno bogatenje nekaterih svetovnih korporacij. Zaključek zadnjega srečanja sedmih najbolj razvitih držav v Angliji, da se uvede globalen korporacijski davek, je velik korak v pravo smer, da se to brzda in upamo, da bodo temu sledili tudi koraki, ki bodo preprečevali cenzuro. Tukaj je tudi špekulativni finančni kapital, ki kuje dobičke tam, kjer je večji kaos in več je socialistov na oblasti, večji je kaos, zato ta sprega med njimi ni tako nelogična oz. nenaravna, kot bi včasih človek mislil. Srečujemo se tudi s poskusi oblikovanja vzporednega svetovnega reda, ki ne bi temeljil na dogovoru in sodelovanju demokratično izvoljenih predstavnikov držav in institucij, temveč na moči tehnoloških in kapitalskih mrež, ki si po svoje podrejajo demokratične procese.

To govorim zato, ker želim še enkrat poudariti, da je vsa dilema glede demokracije, dilema sodobnega sveta, Evrope in tudi Slovenije danes pravzaprav zbrana okrog boja za resnico. Karkoli se dogaja širšega, globljega in vam marsikaj ni všeč okoli nas, ko zadeve analizirate in pridete do bistva, vidimo, da gre za boj za resnico. Ta resnica je napadena s cenzuro in propagando tudi v državah stare, utrjene demokracije. V SDS na te dileme odgovarjamo z besedami, ki so bile napisane pred več kot 100 leti, na te dileme odgovarjamo z Ivanom Cankarjem, ki je v Beli krizantemi zapisal: »Dokler sem zvest resnici, sem zvest samemu sebi. Dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno …«

Lahko zgolj dodamo, da to velja tako za posameznika kot za stranko. Velja za Slovenijo, za Evropo in za svet. Ivan Cankar je pred več kot 100 leti napisal nekaj, kar je še danes bistvo. Vprašanje resnice je vprašanje temeljne univerzalne vrednote. SDS je z 3,4 % leta 1992 napredovala do najmočnejše politične sile v Sloveniji zato, ker tega nismo izgubili izpred oči.

Drugič. Po mojem mnenju je nam, Slovenski demokratski stranki uspelo postati in obstati kot osrednja politična sila v Sloveniji zato, ker vemo, kaj smo, ker se borimo za resnico, a hkrati spoštujemo svobodo in razlike, ki jih ta predpostavlja. V SDS ne sovražimo nikogar in ne izključujemo, sposobni smo sodelovati tudi z drugače mislečimi, kadar gre za skupno dobro. In mi o tem ne govorimo, ampak tako delamo. Smo edina stranka v Sloveniji, ki je doslej sodelovala v vladah z vsemi klasičnimi političnimi opcijami v teh zadnjih 30 letih, nismo mogli sodelovati s tistimi, ki jih takrat še ni bilo, ampak z vsemi klasičnimi političnimi opcijami v Sloveniji doslej smo bili v vladi, in vedno, ko smo vodili koalicijo, smo vodili koalicijo različno mislečih strank. V tem mandatu se za državotvornost zahvaljujemo našim partnerjem v vladi, Novi Sloveniji in Stranki modernega centra ter stranki Desus.

Mnogi ste bili udeleženi na seji sveta, kjer smo razpravljali o tem, ali iti na volitve, ki  smo jih pravzaprav zahtevali, potem ko so po naši zmagi drugi sestavljali vlado, ali pa v času, ko je grozila velika nevarnost, katere dimenzije takrat sploh še nismo mogli oceniti. Tvegati in sestaviti vlado, tudi s tistimi, proti katerim smo mi prej vlagali interpelacije, s tistimi, ki so nam jemali mandate v prejšnjih sestavah in s katerimi smo imeli veliko razlik in številne spopade argumentov v državnem zboru. Kljub vsem dilemam in kljub temu, da nam je gola politična kalkulacija, pa mogoče ne samo nam, tudi še kateri drugi stranki, s katero smo danes v koaliciji, narekovala predčasne volitve, smo se odločili za državotvornost. Ko gledamo nazaj, si lahko samo predstavljamo, kaj bi bilo, če bi ravnali drugače. Ne bom šel v zadnje leto, ko so nam tisti, ki so vrgli puško v koruzo in pustili prazna skladišča, očitali vse živo, vsak ukrep, ki smo ga sprejel za zajezitev epidemije … Če bi mi njih takrat pustili, da do volitev vodijo državo, bi Slovenija doživela kaos, kakršnega ni bilo nikoli doslej v zgodovini, najbrž niti v času 2. svetovne vojne. Torej, ko gledamo nazaj, vidimo, da smo nekatere ukrepe sprejeli tudi s podporo izven koalicije, tako da se zahvaljujemo tudi ostalim poslancem SNS, obema poslancema narodnosti, ki so podpirali te ukrepe, ko je šlo za skupno dobro, ki so podpirali osem protikoronskih paketov, ki so odmevali tudi v tujini in ki so jih mnogi tudi kopirali. Zahvaljujemo se za podporo tudi vsem drugim poslancem iz koalicije, kadar so podprli večino ali pa vsaj nekatere nujne rešitve v tem času. Ko bo veter zgodovine odpihnil plevje, se bodo ta dejanja pokazala v pravi luči.

V SDS mamo tudi številne prijatelje v Evropi in po svetu. Sposobni smo sodelovanja preko političnih ločnic. Kot ste prej videli, nismo pa še vsega objavili, podpore dobivamo iz naše politične skupine pa tudi iz drugih v Evropskem parlamentu. Prišli sta podpori dveh največjih svetovnih političnih internacional, podprli so nas voditelji iz treh različnih evropskih političnih skupin.

Tudi doma v vladi smo oblikovali tri pomembne strateške svete, ki nam pomagajo pri debirokratizaciji, reformi socialnih politik in digitalni preobrazbi. Vključili smo vse, ki so želeli sodelovati, tudi takšne, ki vlado javno kritizirajo javno, nič narobe s tem. Dobrodošel je vsak, ki je pripravljen prispevati svoje znanje k temu, da bo Slovenija boljša. Slovenija premore veliko znanja, imamo odlične, tudi vrhunske strokovnjake vseh potrebnih profilov. Zavedamo se, da ni vsega znanja v vladi ali v državnem zboru, ga ni v institucijah, večina znanja je drugje. Sposobnost vladanja je sposobnost angažiranja tega znanja v skupno dobro. V prihodnjih letih bomo z organizacijo tega znanja blaginjo Slovenije bistveno povečali.

Naj navedem samo nekaj ukrepov, ki bodo ljudem prihranili na milijone ur časa ter omogočili večje plače, pokojnine in sploh več kvalitetnega časa zase in za družine:

  • Aplikacija za elektronsko gradbeno dovoljenje bo vsak trenutek omogočala dopolnjevanje ter vpogled v status in fazo reševanja vloge, kar bo postopke bistveno pospešilo. Zakon o gradbeništvu odpravlja številne birokratske ovire. Še več jih odpravlja prvi zakonski paket za debirokratizacijo, ki je prav tako že v Državnem zboru RS.
  • Informativni izračun družinskih prejemkov bo staršem prihranil izpolnjevanje številnih obrazcev s podatki, ki jih država že ima zbrane.
  • Elektronska osebna izkaznica bo omogočala varen in hiter način dostopanja do spletnih storitev javne uprave, bank, telekomunikacijskih operaterjev in drugih ponudnikov storitev.
  • Davčni trajnik bo omogočal plačevanja davčnih in ostalih finančnih obveznosti brez izgube časa.
  • Virtualno upravno okence bo omogočalo urejanje upravnih in drugih javnih storitev prek varne avdio-video povezave. Enoten portal bo služil kot enotna vstopna točka do storitev, ki so danes na voljo prek različnih in med seboj nepovezanih portalov.
  • V enotni davčni odločbi bodo zajete vse letne obveznosti posameznika z naslova različnih davkov tudi skupni poračun vseh davčnih obveznosti.
  • Uvedli bomo le enkratno letno e-poročanje podjetij državnim organom prek enotne državne platforme in enotnega obrazca. Poenostavili bomo delo na daljavo.
  • Uvedli bomo sistemske spodbude za institucionalne vlagatelje, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi, da povečajo delež sredstev v svojih portfeljih za naložbe v start upe in alternativne investicijske sklade.
  • Uvedli bomo celovito digitalizacijo notarskih storitev z možnostjo, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo.
  • Uvedli bomo dohodninsko olajšavo za domače in tuje strokovnjake, ki se vrnejo oz. priselijo v Slovenijo zaradi zaposlitve na področju inženirskih in drugih deficitarnih poklicev z visoko dodano vrednostjo.
  • Obdavčitev opcij in delnic zaposlenih bomo naredili privlačno tako za zaposlene kot delodajalce.
  • Oblikovali bomo enotno platformo z mobilno aplikacijo, ki bo povezovala različne oblike javnih in drugih prevozov, kot so mestni in primestni avtobusi, vlaki in mestna kolesa.
  • Uvedli bomo digitalni bon, ki je namenjen spodbujanju vseživljenjskega učenja na področju digitalnih veščin. V prvi fazi bodo do digitalnih bonov upravičeni upokojenci.
  • V osnovne in srednje šole bomo uvedli obvezni predmet računalništva in informatike, učni proces na šolah vseh stopenj bomo digitalizirali.
  • S pomočjo že razvitih in preizkušenih orodij za e-oskrbo bomo uvedli  elektronsko storitev oskrbe na domu za ogrožene starostnike, invalide in težje kronične bolnike S tem se bo vsem vključenim uporabnikom omogočila celovita institucionalna zdravstvena oskrba ob stalnem spremljanju njihovega zdravstvenega stanja. Širili bomo zdravstveni program telemedicinskih storitev na vse ciljne skupine. Digitalizirali bomo cenike in obračune zdravstvenih storitev in jih naredili enostavne ter pregledne.
  • Odprli bomo pisarno, ki bo nudila informacijsko, pravno in administrativno podporo slovenskim strokovnjakom, ki se želijo vrniti v Slovenijo. Vzpostavili bomo tudi enotno bazo slovenskih strokovnjakov v tujini, namenjeno povezovanju Slovencev v tujini z domovino.
  • Oblikovali in zagovarjali bomo politike, ki krepijo evropsko kibernetsko varnost, izboljšujejo podjetniško okolje in ohranjajo svobodno izbiro potrošnikov. Pri tem se bomo povezovali z ostalimi državami, ki si prizadevajo za konkurenčnejšo in varnejšo Evropo.
  • Pred nekaj dnevi je vlada na eni sami seji sprejela več sistemskih zakonov oziroma rešitev in jih poslala v DZ, kot obe prejšnji vladi oba njihova mandata skupaj. Med njimi Zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o investicijah v zdravstvu. S prvim rešujemo probleme sto tisoč starejših in invalidov, z drugim pa bomo v naslednjih 10 letih za investicije v zdravstvo namenili skoraj 2 milijardi evrov ali petkrat več, kot so jih prejšnje vlade namenile  zdravstvu v zadnjem desetletju. So pa v tem času namenile svojim medijem in svojim provladnim organizacijam trikrat več kot zdravstvu in oskrbi starejših.

Tukaj so bile prioritete, zato so se pisale vedno nove inačice zakona o dolgotrajni oskrbi, da ga ni bilo treba sprejet, ker potem bi bilo treba zagotovit sredstva in ta sredstva ne bi šla za Rog, Metelkovo in za tiste, ki plačano kolesarijo ob petkih. To je vsa resnica slovenskega razvoja. In glavni motiv nasprotovanja sedanji koaliciji, glavni motiv napadov na stranke, ki smo to koalicijo oblikovale, je ravno to. Ne samo, da smo mi ta sredstva preusmerili, s tem ko smo jih preusmerili, je razlika postala očitna in bo tudi v prihodnje težko na ta način govoriti, da ni bilo denarja za stvari, ki jih nujno potrebujemo in jaz upam, da bo v državnem zboru v naslednjih mesecih dovolj poguma in večine, da bodo ti zakoni dobili tudi svojo končno pravnomočno obliko. In potem, četudi bo kakšna druga vlada, bo zelo težko sredstva, ki jih namenjamo za tisto, kar je očitno, da jih potrebujemo, to spreminjala. To so zgodovinski premiki, zgodovinski dosežki in hvala, ker pri tem sodelujete.

Kot smo napisali na ozadje kongresa, spletne strani in kot smo to že dodobra ponotranjili in na nek način posvojili – v zadnjem času naše napore usmerjamo v geslo Gradimo Slovenijo. V SDS gradimo Slovenijo. To je naš temeljni cilj in sporočilo Slovenkam in Slovencem ob 30. obletnici slovenske državnosti.

Torej , v SDS gradimo Slovenijo. Prepiri nas ne zanimajo. Če nas napadajo, se znamo braniti, o tem naj nihče ne dvomi. Močnejši smo kot kadarkoli. A naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let. Ob 30. obletnici slovenske državnosti je naš pogled usmerjen predvsem v naslednjih 30 let Usmerjen je v priložnosti, ki obstajajo, v priložnosti, ki bi mogoče že lahko bile izkoriščene, pa niso bile. Predvsem pa v priložnosti, ki so nastale in ki jih je danes več kot kadarkoli doslej. Tudi zaradi nas. Zato gradimo.

Gradimo Slovenijo, utemeljeno na resnici.

Gradimo Slovenijo, utemeljeno na spravi.

Gradimo Slovenijo, utemeljeno v vrednotah njene osamosvojitve.

Gradimo Slovenijo, v kateri bo tudi v prihodnje odmeval glas zvonov in v kateri bodo griči še naprej posejani s cerkvami.

Gradimo Slovenijo, ki spoštuje naravne zakone.

Gradimo zdravo Slovenijo. Slovenijo z učinkovitim zdravstvenim sistemom, dostopnim vsem brez dolgih čakalnih vrst.

Gradimo Slovenijo, kjer bomo enaki pred zakonom. Slovenijo brez delitev na prvo in drugorazredne. Gradimo

Slovenijo enakopravnih državljanov. Gradimo decentralizirano Slovenijo.

Gradimo Slovenijo, prijazno družinam. Slovenijo, polno veselja do življenja.

Gradimo Slovenijo, ki varuje okolje in ohranja naravo tudi za naslednje generacije naših potomcev. Gradimo Slovenijo, v kateri je obilo priložnosti za mlade.

Gradimo Slovenijo, ki varuje zdravje in dostojanstvo starejših ter upošteva njihov prispevek ter izkušnje.

Gradimo inovativno Slovenijo. Gradimo podjetno Slovenijo.

Gradimo Slovenijo kulture in umetnosti. Gradimo športno Slovenijo. Slovenijo zdravega duha v zdravem telesu.

Gradimo Slovenijo, v kateri je sodelovanje različno mislečih za skupno dobro pozdravljeno, dobrodošlo in – samoumevno.

Gradimo Slovenijo, domovino za vse njene sinove in hčere.

Gradimo pogumno in samozavestno Slovenijo.

Naj živi Slovenska demokratska stranka. Bog živi Slovenijo.

Zadnje novice

Sorodne vsebine