4.6 C
Ljubljana
sreda, 24 aprila, 2024

Ivan Simič: Dohodnina, ki jo dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, se ne more kar deliti NVO. In za ta predlog ni kriv ne Janez Janša, ne SDS, temveč jaz – Ivan Simič

»Zaradi tega je že prav smešno, da je za vsak predlog kriv Janez Janša ali SDS. Za ta predlog ni kriv ne Janez Janša in ne SDS, temveč jaz – Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta in oseba, ki ni član nobene politične stranke. Namen tega predloga je bil le eden, da bi vse nevladne organizacije prejele dvakrat več sredstev iz namenjene dohodnine in da bi se opozorile na to, da je na razpolago še dodatnih 5 milijonov nerazporejene dohodnine, katero si sedaj deli 19,27 % (5.394 od 27.994) iznajdljivih nevladnih organizacij,« je na svojem blogu zapisal davčni strokovnjak in predsednik Strateškega sveta.

Tekst si lahko preberete v nadaljevanju:

»Vlada je 20.12.2020 v Državni zbor Republike Slovenije posredovala predlog PKP 7, s katerim namenja veliko pomoči raznim pravnim in fizičnim osebam. Gre za več kot 550 milijonov evrov pomoči. Med spremembami je tudi zvišanje dela dohodnine, katerega lahko slovenski dohodninski davčni rezidenti namenijo nevladnim organizacijam. Odstotek se povečuje iz 0,5 % na 1,0 %, oziroma v denarju iz cca 10.000.000,00 EUR na cca 20.000.000,00 EUR. Gre za dvakratno zvišanje. Namen zvišanja tega odstotka je bil v tem, da bi se več denarja namenilo za šport, kulturo, gasilce in vse druge nevladne organizacije, ki ta denar potrebujejo. Teh nevladnih organizacij naj bi bilo 27.994. Ob tem je potrebno poudariti, da so mnoge nevladne organizacije že danes financirane iz občinski proračunov, iz državnega proračuna in iz drugih virov (donacije, …..). 

Možnost, da lahko dohodninski davčni zavezanci, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije, del svoje dohodnine, katero so plačevali v proračun Republike Slovenije, namenijo za financiranje splošno-koristnih namenov, je bila uvedena konec leta 2006. Njen predlagatelj je bil dr. Andrej Bajuk, ki je bil takrat finančni minister, sam pa sem bil v tistem času generalni direktor Dursa. Ko je dr. Andrej Bajuk predlagal to novost, sem mu odgovoril, da je to super ideja in na moje vprašanje, kaj bo s tistim delom dohodnine, katerega dohodninski davčni zavezanci ne bodo namenili nikomur, je odgovoril, da potem ta dohodnina ostane proračunu Republike Slovenije. Tako, kot je bilo vsa predhodna leta.

Naslednjih 13 let so zadeve potekale na navedeni način. Tisti, ki so se odločili, da bodo pol odstotka svoje dohodnine namenili za splošno-koristne namene, so to storili, drugi ne. V zadnjih letih je bilo za te namene na razpolago cca 10 milijonov evrov in le dobra polovica se je odločila za namenitev dela dohodnine. Druga polovica pa se je odločila, da svojega dela dohodnine ne bo namenila nikomur, kar pomeni, tako oče te namenitve dela dohodnine, dr. Andrej Bajuk, so se odločil, da ga pustijo državnemu proračunu. Tako je vsako leto proračunu ostalo 5 milijonov evrov, kar je še zmeraj 5 milijonov manj, kot pred letom 2007. Zato ta del nerazporejene dohodnine ne more vzeti nihče, saj je to v nasprotju z voljo dohodninski davčnih zavezancev, ki so se odločili, da to dohodnino pustijo v državnem proračunu. Zato menim, da si tega dela dohodnine ne morejo deliti nevladne organizacije. Vse nevladne organizacije imajo možnost, da dohodninske davčne zavezance zaprosijo, da jim namenijo del svoje dohodnine, prej 0,5 %, v bodoče, če bo to potrdil državni zbor, 1,0 %.

Zaradi tega ne razumem razburjanja nekaterih nevladnih organizacij, ki javnosti ne posredujejo vseh informacij. Trdijo, da jih država želi prikrajšati za ne vem kako velika sredstva, da želi ogroziti njihove projekte, kar pa matematično nikakor ne drži. Poglejmo izračune.

Lani naj bi si cca 5.000.000,00 evrov nerazdeljene dohodnine, razdelilo 5.394 nevladnih organizacij. Izračun je naslednji:

5.000.000,00 EUR : 5.394 NVO = 926,96 EUR za eno NVO.

Torej, to ni znesek, ki bi bil zelo pomemben in zaradi katerega bi nevladne organizacije propadle. Res je, da je to le matematični izračun in da so se sredstva delila na drugačen način, toda moje vprašanje je: Zakaj?

Ob tem pa se mi samo od sebe zastavi vprašanje, zakaj preostalih 22.600 nevladnih organizacij ni prejelo ničesar iz tega sklada. Zakaj se del dohodnine, katere dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, ne razdeli med vse nevladne organizacije v enakem znesku, temveč le tistim, ki izpolnjujejo neke pogoje, katere so si mogoče celo sami pripravili in se potem skrili za Ministrstvo za javno upravo. Poglejmo še izračun, če bi se teh 5.000.000.00 evrov razdelilo med vse nevladne organizacije (27.994). Izračun bi bil naslednji:

5.000.000,00 EUR : 27.994 NVO = 178,61 EUR za eno NVO.

Kot vidimo, bi vsaka nevladna organizacija prejela 178,61 evrov. To bi bila edina pravilna in poštena delitev neamenjenega dela dohodnine..

Zato bi Ministrstvo za javno upravo moralo, na svoji spletni strani in na spletnih straneh slovenskih medijev, objaviti seznam vseh nevladnih organizacij, ki so prejele sredstva iz te nerazdeljene dohodnine. Prav tako bi ob vsaki nevladni organizaciji morali navesti znesek, ki ga je le-ta prejela ter seveda obrazložitev, zakaj ta znesek ni enakovredno razdeljen med vse nevladne organizacije. Prav tako bi bilo potrebno preveriti še na spletni strani www.erar.si ali prejemniki sredstev iz sklada za razvoj nevladnih organizacij, prejmejo še kakšna sredstva iz državnega ali občinskega proračuna oziroma od državnih podjetij. Delitev državnega denarja mora biti poštena do vseh nevladnih organizacij.«

Več si lahko preberete TUKAJ.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine