1.9 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

Iranski ajatola Kermani grozi z morjem krvi, v Evropi svarila pred novo begunsko krizo; se bo tri milijone Afganistancev napotilo v Evropo?

Eden od vplivnih konzervativnih iranskih ajatol Mohamed Ali Movahedi Kermani je zagrozil ZDA, da bo Iran ob morebitnem vojaškem napadu Perzijski zaliv spremenil v morje krvi. Predsednik ZDA Donald Trump je v Washingtonu med drugim dejal, da mora biti Iran zelo, zelo pazljiv. V Evropi že narašča zaskrbljenost zaradi morebitne nove begunske krize.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v primeru zaostritve spora med Iranom in ZDA že posvaril pred novo begunsko krizo. »Če se bodo razmere med Washingtonom in Teheranom zaostrovale, obstaja nevarnost, da bo tri milijone Afganistancev, ki živijo v Iranu, državo zapustilo. Večina med njimi se predvidoma iz varnostnih razlogov ne bo vrnila v Afganistan, ampak bodo zbežali v Turčijo in nato v Evropo«, je za nemški Welt am Sonntag opozoril Asselborn. Dodal je, da obstaja tveganje za ogromen begunski val, ki bo Evropo postavil pred velik izziv.

Luksemburški vodja diplomacije je še dejal, da je Trump z lanskoletnim izstopom iz mednarodnega iranskega jedrskega sporazuma storil zelo veliko napako. Sporazum iz leta 2015 je Evropi in svetu prinesel večjo varnost, je dodal in pozval Iran, naj v nobeden primeru ne izstopi iz sporazuma. Irance je posvaril, da bi v nedeljo začeli z neomejenim bogatenjem urana.

No, pri tem pa Asselborn pozablja, da je Iran jedrski sporazum vzel s figo v žepu in da vsa leta podpira in financira teroristične organizacije tako na Bližnjem vzhodu, Evropi, kot tudi drugod po svetu. Da o tem, kako so Iranci preko takrat še naše državne banke NLB prali denar za teroristične potrebe, sploh ne govorimo.

Kermani je med petkovo molitvijo v iranskem glavnem mestu Teheran naslovil ZDA z besedami: »Če nas želite napasti, izvolite, a barva Perzijskega zaliva se bo iz modre spremenila v rdečo.« Ob tem je napovedal, da grožnje iz ZDA Irana ne bodo odvrnile od namere, da bi začel z bogatenjem urana do potrebne mere. »To ne pomeni, da si želimo jedrsko bombo, saj je ne potrebujemo, poleg tega je to v nasprotju z islamskimi predpisi«, je še dejal Kermani.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek novinarjem v Washingtonu glede Irana dejal: “Videli bomo, kaj se bo zgodilo z Iranom. Iran mora biti zelo, zelo pazljiv”.

Teheran načrtuje, da bo od nedelje dalje začel z bogatenjem urana nad dovoljeno mejo, ki je 3,67 odstotka in naj bi bogatil uran vse do tiste mere, ki bo potrebna. Iran bo tudi tema izrednega zasedanja Sveta guvernerjev Mednarodne agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki bo v sredo.

Spomnimo. Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji. Iran je islamska republika. Do leta 1935 je bil znan kot Perzija. Na vzhodu meji na Pakistan in Afganistan, na severovzhodu na Turkmenistan, na severu na Kaspijsko jezero in Azerbajdžan, na severozahodu na Armenijo, na zahodu na Turčijo in Irak, na jugu pa na vodovje Perzijskega zaliva in Omanskega zaliva.

Iran je večkulturna država s številnimi etničnimi in jezikovnimi skupinami. Največji so Perzijci (61%), Azerbajdžani (16%), Kurdi (10%) in Lur (6%)

Januarja 1979 je moral šah Reza Pahlavi zapustiti državo, 1. februarja pa se je v državo vrnil ajatolea Rohollaha Homeini. Protestniki so začeli z zasedbo vladnih objektov, začasna vlada pa je 11. februarja odstopila. 1. aprila 1979 je bila razglašena islamska republika. Homeini je postal vrhovni voditelj, oblast je prevzel Revolucionarni svet sestavljen izključno iz verskih voditeljev in takoj obračunal s šahovimi privrženci. Iran je začel gospodarsko nazadovati, propad pa je pospešila tudi iransko-iraška vojna (1980-1988). Vojno je začel Irak, da bi zagotovil nadzor nad Šațț al-‘Arabom.

Z ustanovitvijo islamske republike Iran je nastal enkraten sestav oblasti na svetu. Iran je edina uradno šiitska država v muslimanskem svetu. Islamska republika Iran je praktično tudi edina teokracija na svetu, in smatra da prihaja oblast od Boga, moč pa leži v rokah duhovščine. Ta oblika teokracije ima za osnovo načelo velayat-e faqih (ولایت فقیه), ki ga je v 1960 letih teoretiziral ajatolah Ruholah Homeini, prvi Vodja Revolucije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine