Piše: Petra Janša, foto: Polona Avanzo
O uspehih in neuspehih ter prihodnjih izzivih slovenske policije, nezakonitih migracijah in naraščajočem kriminalu, žgoči romski problematik, marici, ki pomotoma zapelje na dvorišče direktorja medijske hiše Nova24TV, in drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali z nekdanjim generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem.
Dr. Anton Olaj se je rodil leta 1962 v Novem mestu. Policijsko kariero je začel leta 1981 kot uniformirani policist na Policijski postaji Ljubljana-Vič. Leta 1986 je nastopil delo kriminalista na PU Novo mesto, kjer je bil med letoma 1990 in 1994 vodja Sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete, nato pa vse do leta 2006 načelnik Urada kriminalistične policije in kasneje do leta 2012 direktor Policijske uprave Novo mesto. Je veteran vojne za Slovenijo. V času Janševe vlade je bil najprej državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, nato pa generalni direktor policije. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in opravil znanstveni magisterij na Fakulteti za državne in evropske študije. Leta 2011 je na Evropski pravni fakulteti uspešno ubranil doktorsko disertacijo z naslovom Umestitev običajnih pravil občega mednarodnega prava v pravni red Republike Slovenije. Je avtor več znanstvenih člankov s področja mednarodnega javnega prava in ustavnega prava.
Gospod Olaj, za intervju smo se dogovarjali na dan slovenske policije. V kakšni kondiciji je po vašem mnenju danes slovenska policija? Kaj so njeni dosedanji uspehi in neuspehi?
Kot upokojenec z zanimanjem spremljam delo policije, ki sem jo v preteklosti vodil. Lahko rečem, da se fantje in dekleta v modrem trudijo zagotavljati varnost po svojih najboljših močeh in v mojih očeh uživajo spoštovanje. Videti je, da so pri svojem delu razmeroma uspešni. Koncept vodenja policije se je pod novim vodstvom vrnil k preteklim vzorcem organiziranja dela. Spet je več kaznuje in manj opozarja, kar seveda odstopa od moje vizije delovanja policije, pri ljudeh pa vzbuja kritičnost in nenaklonjenost. To je razvidno tudi iz rezultatov zadnjih meritev globalnega mirovnega indeksa, po katerem Slovenija žal vztrajno pada na lestvici najbolj mirnih držav. Če smo bili leta 2021 na visokem petem mestu, smo leta 2022 zdrsnili na sedmo mesto, pa potem leta 2023 na osmega in po zadnjih meritvah letos na devetega. To, kar skrbi, je jasno izkazan trend padanja občutka varnosti, kar se tudi ujema s statističnimi podatki o delu policije. Več je kriminala, manjša je raziskanost kaznivih dejanj, iz medijev pa tudi jasno izhaja, da se je znatno zmanjšal občutek varnosti, posebno še v Ljubljani. To se ob ustreznem vodenju ne bi smelo zgoditi, ker so bile razmere v družbi bolj naklonjene policiji kot v preteklosti. Ni bilo npr. bilo redno režiranih množičnih anarhističnih zborovanj oponentov prejšnje oblasti, ni bilo številnih protestov zanikovalcev smrtonosnega virusa COVID-19, ni bilo tveganj, ki so izhajala iz predsedovanja Svetu Evropske unije itd. Skratka, ob ustreznem vodenju bi zlahka ohranili in izboljšali stanje varnosti in s tem razpoloženje ljudi. Posebno pa sem kritičen, ker se ni namenjalo dovolj pozornosti pridobivanju novega kadra v policijo, kar je povzročilo veliko negativno kadrovsko fluktuacijo. Število policistov se opazno zmanjšuje. To je velik problem, na katerega je opozoril tudi policijski sindikat. Predvsem iz tega razloga ocenjujem, da je policija v slabši kondiciji, kot je bila v času prejšnje vlade. Se pa razveselim vsake uspešne kriminalistične obravnave, npr. pred nekaj dnevi prijetja tujcev, ki so po Ljubljani razstreljevali bankomate, kar kaže na odlično operativno delo.
Verjetno so v bližnji prihodnosti eden večjih izzivov za policijo nezakonite migracije in s tem povezan kriminal.
Nerazumna politika odprtih vrat Golobove vlade se odraža v drastičnem povečanju vdora tujcev na ozemlje Slovenije. Namesto da bi policija na sami meji zavračala nezakonite migrante, jih predvsem šele v notranjosti države popiše in oskrbi, da gredo potem lahko čez nekaj dni naprej, kot je to slikovito povedal predsednik vlade v državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje, čeprav se veča število tujcev, ki smejo v času trajanja azilnega postopka ostati v Sloveniji in se svobodno gibati, kar je povezano s povečanim številom deviantnih dejanj, predvsem na območju Ljubljane. Posebej pa je zaskrbljivo povečanje števila posilstev in spolnega nasilja. Žal je opazno selektivno in olepšano obveščanje javnosti policije o teh zadevah. Ko kljub temu ljudje to izvedo, je logično, da trpi občutek varnosti. To je veter v jadra idejam, da bodo za varnost samoorganizirano poskrbeli ljudje sami oz. civilne iniciative. Pri tem se mi ne zdi prav, da take pobudnike etiketirajo kot neonaciste. Dvomim, da to so, poleg tega je to žaljivo do kritičnih ljudi, ki upravičeno zahtevajo in pričakujejo več varnosti. Pravica do varnosti je namreč ustavna kategorija.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
