Piše: Petra Janša
O delu Društva sodnikov porotnikov Slovenije, kakšne pogoje morajo izpolnjevati in kakšno znanje je potrebno, da nekdo postane sodnik porotnik, koliko sodnikov porotnikov imamo v Sloveniji, kako se sestavljajo senati in kdo jih sestavlja, koliko lahko sodniki porotniki sodelujejo med samim sojenjem, se sodniki porotniki v sodnih dvoranah počutijo neodvisni, pa tudi o tem, s katerimi pravosodnimi institucijami sodeluje omenjeno društvo in pred kakšne izzive so postavljeni, smo se pogovarjali s predsednikom Društva sodnikov porotnikov Petrom Hartmanom
(…)
Sodnika porotnika v konkretni zadevi torej določi predsednik sodišča. Vemo pa, da je nedavno Sodni svet razrešil predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, ker je kršil pravila glede dodeljevanja zadeve sodnikom. Se kršijo pravila dodeljevanja zadev tudi sodnikom porotnikom?
Naš predlog je, da sodne senate sestavlja umetna inteligenca.
Predlagali ste tudi, da bi sodnike porotnike moral potrjevati Sodni svet ali drug strokovni organ znotraj sodstva, kjer bi o izboru odločala stroka in ne politika?
Predlog, da bi sodnike porotnike potrjeval Sodni svet ali drug strokovni organ znotraj sodstva, temelji na prepričanju, da mora biti njihov izbor neodvisen, strokoven in transparenten. Zdaj odločanje politikov ali včasih netransparentni postopki pri imenovanju lahko ogrožajo legitimnost in neodvisnost porotnikov, ki so pravzaprav neposredni predstavniki ljudstva v sodnih senatih. Če bi bila izbira v pristojnosti strokovnega organa, bi zagotovili, da so imenovani kandidati usklajeni s strokovnimi kriteriji, da razumejo odgovornost in naravo sodniške funkcije ter da so zmožni učinkovito sodelovati v senatih. Tako bi se povečala strokovnost, preglednost in zaupanje javnosti v celoten sistem sodnikov porotnikov. Sodniki porotniki – pravniki pa morajo priti tudi v Sodni svet kot predstavniki ljudstva, sodnike porotnike – pravnike bomo postavili tudi na višja in vrhovna sodišča ter na ustavno sodišče.
Politika bi vam glede tega verjetno vrnila žogico s komentarjem, da bi v tem primeru ljudje imeli še manj možnosti vedeti, kdo nam sodi.
To je pogosto argument politike. Politiko je treba povsem odstraniti iz sodstva, sodstvo se mora financirati samo iz sodniških taks, sodstvo ne sme biti odvisno od denarja, ki ga priskrbi politika. Če bomo dosegli to, da se politika umakne iz sodstva, bomo lahko govorili o neodvisnosti sodne veje oblasti. Vsi sodniški kadri, ki jih vsa sodišča v Sloveniji potrebujejo za zagotavljanje neodvisne sodne oblasti, se prek javnih razpisov izberejo za prosta delovna mesta sodnikov, izbere jih kadrovska komisija pri Sodnem svetu. Sodniki porotniki – pravniki pa morajo priti tudi v Sodni svet kot predstavniki ljudstva in kot varovalka poštenega delovanja Sodnega sveta in zaupanja ljudstva v ta organ, ki mora biti neodvisen od politike in zunanjih vplivov različnih lobijev. Kot sem že omenil, sodnike porotnike – pravnike bomo kot predstavnike ljudstva postavili tudi na višja in vrhovna sodišča ter ustavno sodišče. Sodne obravnave, kjer bo ljudstvo izrazilo interes za to, bomo prenašali po javnih televizijskih kanalih, kjer si bo ljudstvo lahko doma v dnevni sobi pogledalo sojenje – s tem bomo krepili zaupanje javnosti v pravosodje in sodstvo.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
