15.2 C
Ljubljana
petek, 17 maja, 2024

(INTERVJU – IZ TISKANE DEMOKRACIJE) Alejandro Alex Chafuen: “Želimo si, da bi se katoliški volivci aktivneje angažirali v volilnem procesu«

Piše: Bogdan Sajovic

Alejandro Antonio (Alex) Chafuen je ekonomist, avtor knjig in akademik, znan po svojem delu na področju ekonomije, financ in filozofije ter direktor za mednarodne zadeve pri Inštitutu Acton. Z njim smo se med drugim pogovarjali o delovanju inštituta, kulturi izključevanja in prihodnjih ameriških predsedniških volitvah.  

Dr. Alejandro A. Chafuen je bil rojen v Argentini leta 1954, diplomiral je na Univerzi Grove City College in Argentinski katoliški univerzi v Buenos Airesu, doktoriral pa je tudi iz ekonomije na International Collegeu v Kaliforniji.  Alejandro A. Chafuen je bil med letoma 1991 in 2018 predsednik in izvršni direktor podjetja Atlas Network ter predsednik in ustanovitelj Hispanoameriškega centra za ekonomske raziskave. Pogosto komentira ekonomijo, varnost in strateške grožnje v Latinski Ameriki ter razmerje med ekonomijo in etiko. Poleg objavljanja člankov v različnih časopisih, od Wall St. Journala do La Nacion, je tudi avtor knjige Vera in svoboda, ki je izšla v več jezikih in v različnih izdajah v Španiji, na Poljskem in v Italiji. Je eden vodilnih svetovnih komentatorjev ekonomske misli tomističnih in poznosholastičnih mislecev.  Je tudi član svetovalnega odbora organizacije Social Affairs Unit (Velika Britanija) in od leta 1980 član društva Mont Pèlerin. Živi v ZDA in ima državljanstvo ZDA in Argentine. Leta 2012 je v slovenščini izšla njegova knjiga Vera in svoboda – Krščanske korenine tržnega gospodarstva. V njej govori o krščanskih koreninah tržnega gospodarstva in vzpona moderne družbe ter se loteva malo znanih in premalo osvetljenih poglavij iz zgodovine ekonomske misli. V svojem delu nazorno in prepričljivo prikazuje vlogo in prispevek poznih srednjeveških in zgodnjih novoveških sholastičnih moralistov in filozofov, ko so se v svojem času spopadali z novimi pogledi na denar, trgovanje in proizvodnjo. Ob soočanju s stvarnimi izkušnjami so se porajala nova vprašanja in odgovori nanje. 

DEMOKRACIJA: Gospod Chafuen, ali nam lahko za začetek poveste, kaj je Inštitut Acton, s čim se ukvarja? 

Chafuen:  Inštitut Acton za preučevanje religije in svobode je možganski trust, katerega poslanstvo je spodbujati svobodno in krepostno družbo, za katero je značilna svoboda posameznika in ki jo podpirajo verska načela. Ustanovljen je bil na podlagi temeljnih načel, ki združujejo krščanske resnice z načeli prostega trga. 

Naš inštitut je poimenovan po angleškem zgodovinarju lordu Johnu Actonu, ki je znan po izreku: »Moč je nagnjena h korupciji, absolutna moč pa k absolutni korupciji.« Acton je velik del svojega razmišljanja posvetil razmerju med svobodo in moralo. To je navdihnilo tudi ustanovitelje našega inštituta, ki si prizadeva oblikovati vizijo družbe, ki je hkrati svobodna in krepostna ter katere cilj je človekov razcvet.  

DEMOKRACIJA: Delujete v glavnem v ZDA? 

Chafuen:  Večinoma res, vendar smo navzoči tudi v Evropi in Južni Ameriki. V prihodnosti pa si seveda želimo razširiti delovanje tudi na druge celine.  

DEMOKRACIJA: Kako deluje, kako je organiziran vaš inštitut? 

Chafuen:  Inštitut Acton organizira seminarje, namenjene izobraževanju verskih voditeljev vseh veroizpovedi, vodij podjetij, podjetnikov, univerzitetnih profesorjev in akademskih raziskovalcev o načelih ekonomije ter o povezavi, ki lahko obstaja med krepostjo in ekonomskim razmišljanjem. Verske voditelje spodbujamo, naj sprejmejo načela ekonomije kot analitično orodje pri obravnavi ekonomskih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem služenju, poslovne voditelje in podjetnike pa spodbujamo, naj svojo vero bolj vključijo v svoje poklicno življenje, se bolj nesebično razdajajo v svojih skupnostih in si prizadevajo za višje standarde etičnega ravnanja pri svojem delu. 

Publikacije Inštituta Acton so zelo raznolike, od tistih, ki so namenjene širši javnosti, do tistih, ki so strogi akademski eseji. Mesečno objavljamo aktualne zadeve in mnenja o javni politiki v tiskani in spletni obliki. Tiskamo tudi revijo Religion & Liberty, ki intelektualnega bralca pritegne k vprašanjem s področja religije, politike, ekonomije, literature in kulture. Poleg tega izdajamo revijo Journal of Markets & Morality, ki je recenzirana akademska revija, namenjena preučevanju idej v edinstveni interdisciplinarni niši, ki združuje ekonomijo, teologijo in filozofijo. Poleg tega objavljamo monografije o ekonomskih vprašanjih, ki imajo neposreden vpliv na krščansko teologijo, v okviru zbirke Christian Social Thought Series. V okviru programa Actonovega inštituta za informiranje objavljamo tudi prepise in posnetke uglednih gostujočih govornikov, ki smo jih povabili na naše posebne dogodke, ter televizijskih in radijskih razprav, v katerih smo sodelovali. Na voljo so v Actonovi knjigarni. 

Akademske raziskave Inštituta Acton, ki ga izvaja podjetje Acton Research, med drugim zajemajo področja filozofije, ekonomije, teologije in zgodovine ter vključujejo prispevke »hišnih« raziskovalcev in povabljenih znanstvenikov. Glavni cilj raziskav Inštituta Acton Research je iskanje resnice z raziskovanjem in s pojasnjevanjem idej. Raziskave, ki nastanejo, se na široko predstavijo na konferencah, da bi dosegle širše akademsko okolje. Prispevki in monografije, ki jih pripravijo sodelavci inštituta, pa dobijo končno obliko knjig, ki jih izdajo glavne akademske založbe, in člankov, objavljenih v recenziranih akademskih revijah. 

DEMOKRACIJA: Kakšna je vaša vloga pri inštitutu? 

Chafuen:  Sem direktor za mednarodne povezave, poleg tega pa tudi sam prispevam k raziskavam, objavljam, predavam tako v Združenih državah Amerike kot tudi v tujini. V ponedeljek bom imel na Fakulteti za pravo in poslovne vede predavanje v organizaciji Katoliškega inštituta v Ljubljani, potem grem v Zagreb, kjer bom sodeloval na konferenci »Današnji izzivi konservativizma«, ki ga organizirata hrvaški center za obnovo kulture in evropska konservativna fundacija New Direction. Iz Slovenije bosta tam sodelovala tudi gospod Janez Janša in dr. Jože Dežman. 

DEMOKRACIJA: Ko sva se pred leti spoznala, ste delali za Fundacijo Atlas … 

Chafuen:  Pri Fundaciji Atlas sem bil predsednik in izvršilni direktor od 1991 do 2018. Potem pa so sodelavci, najprej le nekateri, potem pa vse bolj množično, začeli prevzemati in propagirati principe »tovarišijskega kapitalizma« in globoke države, kar je v nasprotju s tistim, kar verjamem in zagovarjam. Ob tem so začeli tudi prevzemati ideologijo LBGT, teorije spola, kar je tudi v nasprotju z mojim prepričanjem. Zaradi tega sem leta 2018 zapustil Atlas. 

foto: Polona Avanzo

DEMOKRACIJA: Po vsem sodeč je ta trend, privzemanje progresivne ideologije, zelo močan v zahodni družbi … 

Chafuen:  Drži. Najprej se je začelo v levo usmerjenih krogih v akademski sferi, med nevladnimi organizacijami, estradniki. Potem pa so začeli tudi mnogi na desni prevzemati te ideje. Najdemo jih v vrhu politike, v cerkvah, v vrhu velikih korporacij … Pri korporacijah gre še za poseben primer; ni namreč nujno, da se vodilni v korporaciji strinjajo s temi idejami, ampak jih vsaj v javnosti privzemajo zaradi strahu. Aktivisti teh progresivnih ideologij so namreč sestavili sezname podjetij in jih na teh seznamih razvrščajo, jim dodeljujejo točke glede na podporo progresivnim ideologijam. Tista podjetja, ki progresivnih ideologij ne podpirajo, so deležna pogroma po socialnih omrežjih, sledijo pozivi k bojkotu, po družbenih omrežjih »aktivisti« gnjavijo menedžerje in direktorje teh korporacij in celo njihove družinske člane.  

DEMOKRACIJA: Sprejemanje iz strahu pred izključevanjem torej. Rekel bi, da gre za podoben princip kot kitajski socialni kredit. 

Chafuen:  Podobno, a za sedaj še ne tako hudo, kot je na Kitajskem. Vendar drži, gre za isti princip, ki je grozljiv napad na osebno svobodo.   

DEMOKRACIJA: Ste vi tudi doživeli izključevanje? 

Chafuen:  Sem. Na univerzah, kjer bi moral biti odprt prostor za izmenjavo različnih mnenj, različnih pogledov. Zanimivo, da jih sicer toliko ne motijo predavanja na temo recimo prostega trga, s tem nisem imel problemov. A če se le dotakneš teorije spola, izjaviš, da obstajata le dva spola, potem so reakcije čisto divje. 

Večkrat so nam vodstva univerz odpovedala predavanja zaradi groženj z nasiljem. In s tem ne mislim, da bi se zbrala množica s plakati, ki bi  pač kričala in žvižgala in protestirala proti temu, s čimer se ne strinja, ampak je bilo zagroženo s konkretnim fizičnem nasiljem. Ob enem takšnem primeru vodstvo univerze sicer ni odpovedalo predavanja, vendar smo morali poskrbeti za dodatno varnost, in to na svoje stroške. Dodatno bi morali najeti 27 policistov z vso opremo, vozili, tehniko, kar bi zvišalo stroške za okoli štirideset tisoč dolarjev. Na koncu smo morali sami odpovedati, ker se nam zaradi teh dodatnih stroškov dogodek finančno ne bi izšel. Majhno zadoščenje je le, da je FBI prijel kolovodji te kampanje groženj z nasiljem in se bosta morala zagovarjati na sodišču. 

DEMOKRACIJA: Rahlo presenetljivo, saj je FBI del globoke države, ki je močno zlizana s progresivno ideologijo? 

Chafuen:  Lepo je videti, da so tudi v udih globoke države ljudje, ki še vedno sledijo civilizacijskim vrednotam – svobodi govora in vladavini prava.  

DEMOKRACIJA: Želite spodbuditi tudi katoliški glas na volitvah, kako? Nameravate postaviti svojega kandidata? 

Chafuen:  Ne, mi se v volitve neposredno ne vmešavamo, ne sodelujemo v volilnih kampanjah in tudi ne postavljamo svojih kandidatov. Želimo pa kandidatom predstaviti svoje poglede in upamo, da jih bodo usvojili. Predvsem pa si želimo, da bi se katoliški volivci aktivneje angažirali v volilnem procesu. Levičarski volivci se, na desni so zelo aktivni evangeličanski kristjani. Želimo, da bi se po njih zgledovali tudi katoliški volivci. Navsezadnje imajo velik potencial. Na volitvah leta 2016 je Trumpu uspelo zmagati prav zato, ker si je pridobil podporo katoliškega delavskega razreda v tako imenovanem »Rust Beltu«. Šlo je za volivce, ki tradicionalno podpirajo sindikate in s tem demokratsko stranko, ki je sindikatom blizu. Clintonova si jih je nespametno odtujila, Trumpu pa jih je uspelo dovolj prepričati, da so dali svoj glas njemu, kar mu je prineslo zmago v Pensilvaniji, Michiganu, Wisconsinu in posledično zadostno število elektorjev za zmago na volitvah 2016.   

DEMOKRACIJA: Ko že omenjava Donalda Trumpa in volitve, ali menite, da bo Trump osvojil republikansko nominacijo in ali bo potem tudi zmagal? 

Chafuen:  Kakor zdaj kažejo praktično vse ankete, ima Trump trdno in konstantno 60-odstotno podporo med republikanci, kar pomeni, da bo osvojil nominacijo, če se bo ta trend obdržal. Ima močno podporno bazo, med drugimi zelo konservativnih evangeličanov, kar je zanimivo. De Santis, njegov najmočnejši tekmec v republikanski nominaciji, je denimo veliko bolj konservativen kandidat od Trumpa, nima prtljage v obliki obtožb glede korupcije ali nezvestobe, dobro se je spopadel s krizo, odločno se je spopadel z globoko državo in s progresivnimi korporacijami, spomnite se njegovega spopada s korporacijo Disney. Trump se je sicer tudi spopadal z globoko državo in s korporacijami, a ne z vsemi; z vojaškoindustrijskim kompleksom je denimo imel dobre odnose, v nasprotju z De Santisom je tudi veliko bolj liberalen v nekaterih socialnih pogledih, denimo glede LGBT, ampak večina konservativcev podpira njega. 

DEMOKRACIJA: Najbrž pomagajo k Trumpovi priljubljenosti med republikansko volilno bazo tudi ti napadi globoke države prek medijev in tudi prek progresivnih tožilskih in sodniških aktivistov? 

Chafuen:  To vsekakor, ljudje, ki imajo globoko državo v želodcu, imajo občutek, da je Trump njihov, da napadajo enega od njih. Tako dobiva podporo tudi med ljudmi, ki ga drugače ne bi nikoli volili. 

DEMOKRACIJA: A ne vseh, tudi na desnici jih je kar nekaj, ki Trumpa ne prenašajo. 

Chafuen:  Tudi na desnici obstajajo ljudje s »sindromom obsedenosti s Trumpom«. Poznate ta izraz? Gre za ljudi, ki ne morejo spraviti skupaj treh stavkov, ne da bi se spotaknili ob Trumpa. Trump to, Trump ono, kriv je tudi za deževje, stalno mu pripisujejo različne zarotniške sheme. Eno mi je povedal znanec, ki je popolnoma obseden s Trumpom. Po tej zaroti naj bi se Trump dogovoril z globoko državo, da osvoji republikansko nominacijo in prepreči predvsem De Santisu (ki ga mnogi demokrati smatrajo za nevarnejšega nasprotnika, kot je Trump), da bi nastopil na volitvah, ko pa bi dobil nominacijo, bi v zameno za popoln umik vsej sodnih postopkov odstopil sredi kampanje in tako porinil republikansko stranko v kaos, kar bi omogočilo gladko zmago demokratskemu kandidatu.  

DEMOKRACIJA: Ne razumem, zakaj tako zapleten načrt? Če bi Trump nastopil kot nestrankarski »tretji kandidat«, bi dobil veliko število glasov in tako razbil desni volilni blok, zato bi bil učinek isti? 

Chafuen:  Saj, a kot sem rekel, strasti so tako močne, da vplivajo na racionalno mišljenje, o dostojanstvu političnega dialoga in volilne kampanje pa je škoda izgubljati besed. Glede na ankete bo nominiranec republikancev Trump, razen če ga globoka država nekako ne onemogoči. 

DEMOKRACIJA: Se torej prihodnje leto lahko nadejamo revanše Trump-Biden? 

Chafuen:  Ne verjamem. Biden je sicer objavil, da se poteguje za nominacijo, a mislim, da ga bodo demokrati nekako prepričali, da odstopi od nje. Vsi so že opazili, da so njegove kognitivne sposobnosti že hudo načete, poleg tega pa so tu še škandali njegovega sina … 

DEMOKRACIJA: Kdo potem, Kamala Harris (smeh)? 

Chafuen:  Joj ne, lepo vas prosim (smeh). Pripravlja se nekaj kandidatov, osebno menim, da bo to verjetno Gavin Newsom, guverner Kalifornije. 

DEMOKRACIJA: Znalo bi biti zanimivo, ultraprogresivni Newsom proti Trumpu? 

Chafuen:  Zanimivo že, a kot rečeno, trpelo bo dostojanstvo političnega dialoga in dostojanstvo volilne kampanje. In tudi po volitvah ne bo nič bolje. V primeru, da bo nastopil Trump in ne glede na to, kdo bo njegov nasprotnik, bo pol volilnega telesa štiri leta zavračalo izid in govoričilo o zaroti, če bo zmagal Trump. Če pa bo izgubil, pa bo zavračala izid in govoričila o zaroti in goljufiji druga polovica volilnega telesa.  

(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine