Piše: dr. Metod Berlec
Z zgodovinarjem ddr. Ivanom Rihtaričem smo na prehodu iz starega v novo leto govorili o njegovem raziskovanju udbovskih arhivov in knjigah, ki jih je izdal v zadnjem času. 30. oktobra 1959 naj bi bili organi komunističnega režima postavili pred strelski vod zadnjo na smrt obsojeno osebo na območju današnje Slovenije. To je bil Franc Rihtarič, ki je bil doma iz Očeslavcev pri Gornji Radgoni. Ljudje so mu zaradi načina njegovih ropov rekli štajerski Robin Hood. A ddr. Rihtarič je v zadnjih letih s pomočjo detektivskih metod odkril, da se to v resnici sploh ni zgodilo.
Gospod Rihtarič, v oddaji Beremo na televiziji Nova24Tv in v naši reviji sva že večkrat govorila o vašem raziskovalnem delu in knjigah, ki so pri tem nastale. Najprej bi vas prosil, da naše bralke in bralce spomnite, o čem vse ste pisali v preteklih desetletjih, letih …
Do sedaj sem izdal 10 knjig. Objavljeni sta bili obe disertaciji, 2 knjigi o ilegalnih skupinah, o okraju Ljutomer 1945−1950, o časopisu Štajerc, Okrajnem sodišču Ljutomer pred 1. svetovno vojno, o družini Hajnžič in 2 knjigi o Francu Rihtariču (2021 in 2025).
Leta 2023 ste izdali knjigo, ki ste ji dali naslov Ilegalna skupina Mele-Police in sodni proces 1948. V prvem delu knjige predstavljate okraj Gornja Radgona v tem obdobju. Pri tem omenjate tudi druge ilegalne skupine …
V okraju so delovale 3 skupine, ki jih je režim imenoval bande. Škamljičeva na območju Benedikta, skupina Markoja, ki se je povezovala z znano Šajnovičevo skupino iz Međimurja in banda Mele-Police. Delovale so proti novemu režimu, prvi dve sta se povezovali tudi s t. i. Kraljevim komitejem Salzburga. Ob nevarnostih doma so se začasno ilegalno premaknile na varno v Avstrijo. Dokaj utopično so pričakovale vrnitev kralja, a so bile dokaj hitro razbite in člani obsojeni, član Markojeve skupine pa je bil obsojen na smrt in ustreljen.
Za kakšno skupino pa je šlo v primeru Ilegalne skupine Mele-Police? Kako je nastala in kako je delovala?
Ta skupina je klasičen primer. Sestavljali so jo člani iz obeh vasi. Prvotno je bil namen, da bi ustanovni člani pobegnili v Avstrijo, a se je pozneje odločila za delovanje proti lokalnim članom nove oblasti. Nasilno so si prilastili nekaj orožja in pisalnih strojev ter akcije s protirežimskimi listki. Ko so šli v akcije, ki so bile le ponoči, npr. na Mele, so jo izvedli člani iz Polic in obratno. Skupina ni imela na oblačilih križarskih znakov, orožje in deloma oblačila (uniforme) so bila različnega izvora.
Kako pa jo je potem komunistična oblast razbila oz. ujela njene pripadnike?
Ko je eden od članov bande Mele-Police UDV ovadil na zaslišanju gornjeradgonskega duhovnika, se je akcija končala z aretacijo 19 oseb te bande novembra 1947 in z obsodbami februarja 1948. Se je pa že pred aretacijami iz skupine umaknil eden od pobudnikov ustanovitve skupine.
Sodni proces je bil leta 1948. Bili so pa še sodni postopki o celotni zadevi, celo po letu 1991. Kakšni so bili rezultati v letu 1948 in pozneje?
Kazni so bile stroge, sledile so pritožbe in vloge za znižanje ali celo za oprostitve. Prošnje so bile v glavnem zavrnjene ali kazni le delno znižane. Procesi so bili tudi po letu 1991. Zanimiva sta dva primera, ko je npr. sestra že pokojnega obsojenca, ki je umrl na prisilnem delu, dosegla denarno poravnavo z določenim ministrstvom; prav tako hčerka pokojnega, ki so mu priznali, da je bil žrtev komunističnega nasilja in je dobil priznano dvojno delovno dobo za čas, ko je bil v zaporu in po prestani kazni ni mogel dobiti javne službe.
Pojdiva h knjigam, ki ste jih izdali v letu 2025. Naj se najprej dotakneva knjige Časopis Štajerc in volitve v državni zbor 1906 in 1907. Kako bi na kratko predstavili časopis, ki je izhajal na Ptuju ?
Izhajal je v slovenskem jeziku v nakladi 15.000 izvodov najprej kot štirinajstdnevnik, od 1907 pa kot tednik. Zagovarjal je nedeljivost Štajerske, zagovarjal ideje Štajerčeve napredne stranke in teorijo »Nemcem prijaznih Slovencev«. Največjega nasprotnika je videl v Katoliški cerkvi na Slovenskem ter v Slovenski ljudski stranki in dr. Antonu Korošcu. Podporniki in naročniki časopisa ter člani njegove stranke so bili spodnještajerski trgovci, obrtniki v Mariboru, Celju in na domačem Ptuju, na vasi pa je imel le zelo malo privržencev in članov stranke.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
