Piše: Spletni časopis
K državljanom, ki stalno živijo v tujini, po pošti že potujejo glasovnice, na katerih ne bo imen strank in kandidatov.
Takšne prazne glasovnice bodo dobili tudi v v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem. Tako so mi v tem tednu, ko so že tiskali in pakirali več kot sto tisoč volilnih gradiv s praznimi glasovnicami, na državni volilni komisiji pojasnili, kaj za volitve letos potuje v tujino. Prazne glasovnice so posledice hude napake v volilnem sistemu, v katerem imena kandidatov postanejo uradno znana kakšna dva tedna pred volitvami, gradivo po pošti pa mora država v tujino, da bi tam lahko glasovali, začeti pošiljati že veliko prej. Samo dve možnosti sta: ali v večino tujih držav pošiljati prazne glasovnice ali pa tega dela volitev ni mogoče izvesti. Takšna je prazna glasovnica:
Prazna glasovnica za volivca ni privilegij: laže je volivcu obkrožiti ime na glasovnici napisanega kandidata in stranke kot pa te podatke med več deset strankami in več tisoč kandidati za svoj okraj (po državi jih je 88) iskati in vpisati na glasovnico. Ko glasovnice že potujejo k volivcem na tujem, v državi stranke list kandidatov še niti vložile niso, kaj šele, da bi jih volilne komisije preverile in objavile. Če podatkov ni, jih ni mogoče napisati na glasovnice. Iz DVK so mi potek dogajanja pojasnili tako:
Uradne prazne glasovnice se bodo uporabile za izvedbo glasovanja po pošti iz tujine v vseh tujih državah, vključno s sosednjimi državami. Volivcem s stalnim bivališčem v tujini DVK že pošilja 114.000 praznih glasovnic. Končno število v tujino poslanih praznih glasovnic pa bo znano po preteku roka za prijavo za glasovanje po pošti iz tujine za zdomce, to so tisti, ki na tujem živijo začasno, po 19. februarju 2026.
Po vrhu volivci v oddaljenih državah vedo, da njihovi glasovi, če se odločijo, da izpolnijo te prazne glasovnice in glasujejo po pošti, zelo pogosto ne pridejo pravočasno nazaj v Slovenijo, da bi jih tu upoštevali. To je najpozneje teden dni po volilni nedelji. Končajo so v koših za smeti. Če jih izpolnijo napačno, je posledica enaka. Zaradi tega, denimo, v Argentini veliko število volivcev vsakič glasuje na ambasadi. Kar je dodatna možnost, a za tiste, ki živijo daleč od veleposlaništev težko dostopna. Ponekod po svetu pa sploh ne.
Ker se glasovi po pošti iz tujine prištevajo zadnji in država nanje čaka osem dni po dnevu volitev, se ne skrijejo v množici. Glasovi iz tujine na parlamentarnih volitvah praviloma ne vplivajo na to, koliko sedežev bo pripadlo posamezni stranki, kar je prvi in najpomembnejši rezultat parlamentarnih volitev. Leta 2018 6685 glasov po pošti iz tujine ni spremenilo števila sedežev, je pa zamenjalo tri izvoljene poslance SAB, NSi in Levice. Nekoliko presenetljivo je po pošti iz tujine drug rezultat med vsemi strankami takrat dosegla Levica. Na vrhu je bila tudi po tem glasovanju (kot po vseh) SDS Janeza Janše. Na tretjem mestu SD Dejana Židana. LMŠ Marjana Šarca je bil po pošti iz tujine na petem mestu, v celoti pa na drugem.
Ko je znano, koliko sedežev dobijo stranke, se začne postopek ugotavljanja, kateri kandidati stranke, ki so ji pripadli mandati, bodo izvoljeni. Ker so razlike med kandidati iste stranke v različnih okrajih pogosto zelo majhne, so lahko odločilni glasovi iz tujine. To izbiranje je najspornejši del volilnega sistema, ker ne temelji na razumnih odločitvah volivcev, ampak na loteriji primerjanja jabolk in hrušk: uspeha kandidatov iste stranke v različnih okrajih. Leta 2000 se je večina v parlamentu (levo sredinske stranke in SLS) s spremembo ustave, da jim ne bi bilo treba uzakoniti večinskega sistema, v katerem bi volili posameznike (in ne stranke), za katerega je bila večina na referendumu, uzakonitev pa je zahtevalo tudi ustavno sodišče, zavezala, da bodo napako v sistemu volitev strank (in ne posameznikov) popravili, a doslej niso. Minilo je že 26 let.
Za precej čudaški volilni sistem, ki ga imamo že od leta 1992, niso krivi volivci s stalnim prebivališčem v tujini ali v Sloveniji. Odgovorne in krive volimo, njihova imena pa so zapisana na glasovnicah.
Razen v oddaljenih državah, kamor država pošilja prazne.
