-2.4 C
Ljubljana
sobota, 28 januarja, 2023

Hrvaški jesenski paket ukrepov v podporo oziroma za zaščito državljanov in podjetij ter primerjava z ukrepi zdajšnje slovenske vlade

Piše: Vida Kocjan

V prvih sto dneh slovenske vlade se je Golobov četvorček, poleg koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levice še nevladniki, t. i. glas ulice, ukvarjal predvsem s kadrovskimi čistkami. To je bil tudi njen največji spregled, kakor je to na Twitterju opozoril Janez Janša, predsednik SDS. Pri tem je primer omenil Avstrijo in Hrvaško.

Hrvaški paket ukrepov v vrednosti 2.737 milijonov evrov

Prav na dan, ko so Golobovi slavili sto dni vlade in se veselili, je namreč hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković javnosti predstavljal zelo obsežen paket ukrepov, kot pomoč prebivalstvu in gospodarstvu v draginji in krizi, ki prihaja. Na seji hrvaške vlade so namreč obravnavali kar 20 točk dnevnega reda, vrednost pomoči pa je rekordnih 2.737 milijonov evrov. Slovenska vlada pa je doslej za t. i. draginjsko pomoč namenila drobtinice, vsega 229 milijonov evrov.

Skupna vrednost ukrepov hrvaške vlade za blažitev posledice draginje je 2.737 milijonov evrov, od tega:

– energija: 770 milijonov evrov

– davčne olajšave in znižanje trošarin: 365 milijonov evrov

– draginjski dodatki in pomoč kmetom: 326 milijonov evrov

– energetska prenova: 128 milijonov evrov

– pomoč gospodarstvu: 248 milijonov evrov

– poroštva podjetjem za obratna sredstva: 496 milijonov evrov

– pomoč podjetjem v težavah: 404 milijone evrov

Glede na področja so največ sredstev namenili področju energenti, 789 milijonov evrov. Za regulacijo cene električne energije od oktobra 2022 do marca 2023 so gospodinjstvom namenili 421 milijonov evrov, gospodarstvu 35,3 milijona evrov in javnemu sektorju in nevladnem oz. neprofitnemu sektorju še 132,7 milijona evrov.

Hrvaška vlada je sprejela tudi sklep o regulaciji cene zemeljskega plina oziroma termalne energije, za to so namenili 195,8 milijona evrov.

Za nakup drv so sprejeli sklep o 20-odstotnem popustu na ceno in določili 10-odstotno povečanje proizvodnje tovrstnih energentov, za kar so skupno namenili 4,25 milijona evrov.

Pri utekočinjenemu naftnemu plinu so se odločili za regulacijo cene in marž, cene pogonskih goriv (bencina in dizla) ter kurilnega olja pa imajo že pod nadzorom, cene so regulirane.

Za zeleni prehod so namenili pomoč v višini 414 milijonov evrov. Pri tem so s 1. septembrom že v teku razpisu v vrednosti 252 milijonov evrov, hkrati so napovedali sofinanciranje obnovljivih virov energije.

Za subvencije za protipotresno in protipožarno varnost, energetsko prenovo, električne polnilnice in dostope za invalide so sprejeli sklep o 133 milijonov evrov sofinanciranja. Za subvencije za sončne panele pri gradnji sončnih elektrarn so sprejeli sklep o 3,3 milijona evrov pomoči.

Znižali so tudi višino davka na dodano vrednost (DDV) za dobavo lesenih energentov na 5 odstotkov, veljalo bo do marca 2023. Skupno bo za izboljšanje energetske varnosti namenjenih 26,5 milijona evrov.

 

Hrana in draginjski dodatki

Določili so tudi najvišje cene posameznih živil iz t. i. cene košarice, znižanje cen je kar 30,24-odstotno.

Za draginjske dodatke bodo namenili 152,2 milijona evrov. Socialno ogroženim oz. prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in določenim kategorijam invalidov bodo mesečno nadomestilo začasno zvišali iz 25,54 evra na 66,36 evra. Višja nadomestila bo prejelo 70 tisoč posameznikov.

Nadalje so 59,7 milijona evrov namenili za pomoč 690 tisoč upokojencem s pokojnino od 159,26 evra do 578,67 evra. S 1. januarjem 2023 pa bodo najnižje pokojnine višje za 3 odstotke, za kar so namenili 26,5 milijona evrov,

Nezaposleni bodo prejeli dodatek v višini 33,18 evra, od 1. oktobra do 31. decembra, vrednost teh dodatkov je 8,7 milijona evrov.

Spodbujali bodo zaposlovanje žensk, za širitev programa za 4.908 žensk so namenili 32,5 milijona evrov.

Nadalje bo 130 tisoč otrok prejelo enkratni dodatek v skupni višini 8,2 milijona evrov.

Za mlade in študente so skupno namenili 48,52 milijona evrov, dodatek bo za štipendije (v vrednosti 40 evrov), za prehrano študentov v študentskih domovih in kar je še pomembno, zvišali so dohodninske olajšave za mlade zaposlene, tem bo skupno ostalo 32,6 milijona evrov več.

 

Pomoč sektorjem: na Hrvaškem 164 milijonov, v Sloveniji 40,5 milijona evrov

Pomoč posameznim sektorjem znaša 164 milijonov evrov (v Sloveniji 40,5 milijona). Od tega bodo na Hrvaškem glede na sektorje namenili:

– Kmetijstvo:

Pomoč zaradi rasti stroškov v vrednosti 31,9 milijona evrov, prejelo jo bo 14 tisoč upravičencev; pomoč zaradi suše v vrednosti 13,3 milijona evrov bo prejelo 20 tisoč upravičencev.

– Pomoč delojemalcem in delodajalcem

Zvišali so stopnje neobdavčenih prejemkov za priložnostne nagrade, za nadpovprečne delovne rezultate, za otroka, regres za prehrano (za 20 odstotkov), uporabo službenega vozila in delno upokojenih delavcev. Skupna vrednost pomoči je 76,9 milijona evrov.

– Javni prevoz:

Določili so subvencijo v višini 0,2 evra za liter dizla in ohranjanje manj zasedenih linij. Vrednost ukrepa, pomoči, je 10 milijonov evrov.

Za kredite in poroštva so namenili 900 milijonov evrov. Od tega bodo podjetja v težavah zaradi ukrajinske krize za obratna sredstva upravičena skupno do 496 milijonov evrov, izvoznikom so dodatno namenili še 404 milijonov evrov.

 

Tako je na Hrvaškem. Kaj pa v Sloveniji?

Vlada Roberta Goloba s podaljškom je doslej sprejela ukrepe za blažitev posledice draginje v skupni vrednosti 229 milijonov evrov.

Za energente naj bi bila pomoč v vrednosti 170 milijonov evrov (znižanje davka na dodano vrednost in pomoč gospodarstvu). Na hrvaškem 789 milijonov evrov.

Za električno energijo je slovenska vlada namenila 130 milijonov evrov, za čas od 1. septembra 2022 do 31. avgusta so sprejeli sklep o reguliranih cenah, znižanju trošarin in nižjem prispevku za obnovljive vire energije. Vrednost ukrepa ni znana. Na Hrvaškem pa je to 421 milijonov evrov.

Slovenska vlada jeza gospodarstvo sprejela še sklep o sofinanciranju 30 odstotkov stroškov električne energije, za drugo polletje 2022, in to ocenila na 40 milijonov evrov. Hkrati so sprejeli še sklep o regulaciji cen električne energije za poslovne odjemalce.

Za javni sektor so kot ukrep sprejeli zmanjšanje porabe električne energije – znižanje temperatur v prostoru. Na Hrvaškem je ukrep pomoči konkreten in znaša 132,7 milijona evrov.

Zemeljski plin: Slovenska vlada je znižala davek na dodano vrednost (iz 22 na 9,5 odstotka), velja od 1. septembra do 31. maja 2023. Hrvaška vlada seje pri tem odločila za regulacijo cen.

Podoben ukrep znižanja davka na dodano vrednost velja tudi za daljinsko ogrevanje.

Pri pogonskih gorivih se je slovenska vlada odločila za regulacijo cen zgolj izven avtocestnega križa, na Hrvaškem so cene regulirane na celotnem območju države.

Za zeleni prehod je slovenska vlada napovedala 1 milijardo evrov vreden paket investiranja v sončne elektrarne.

In hrana? Medtem, ko so na Hrvaškem cene osnovnih živil znižali za 30,24 odstotka in jih omejili, bo slovenska vlada do 31. marca 2023izvajala program primerjave maloprodajnih cen za 15 osnovnih skupin živil. Za to bodo zunanjemu izvajalcu plačali blizu 50 tisoč evrov.

V Sloveniji je povsem drugače tudi pri draginjskih dodatkih. Medtem, ko so za te na Hrvaškem namenili 152,02 milijona evrov, je slovenska vlada te določila pri 22,1 milijona evrov. Prejelo ga bo le okoli 71 tisoč državljanov, odločitev o prejemnikih je nerazumna. Velike družine dodatka ne bodo deležne, bodo pa tega prejeli pari brez otrok. Za otroke niso določili nobenega dodatka, prav tako ne za mlade in študente.

Za pomoč kmetijstvu in ribičem bo slovenska vlada sklep šele sprejela, pomoč naj bi znašala 22,5 milijona evrov.

Za delojemalce in delodajalce so namenili 18 milijonov evrov, zvišali so stopnje neobdavčenih prejemkov za povračilo prevoza na delo in prehrane na delu. Na Hrvaškem so delojemalcem in delodajalcem namenili 76,9 milijona evrov.

Kaj pa javni prevoz? V Sloveniji so zgolj zvišali povračilo zneska trošarin za prevoznike v javnem potniškem prometu, znesek ni znan. Na Hrvaškem pa so za to namenili 10 milijonov evrov.

Slovenska vlada v nasprotju s hrvaško podjetjem ne omogoča niti kreditov in poroštev državne banke.

Razlike zelo očitne

Primerjava med Slovenijo in Hrvaško pa pokaže, da gre za svetlobna leta razlike. Hrvaški ukrepi so zelo podobni tistim, ki jih je sprejemala vlada Janeza Janše. Slovenska vlada pa gre v maniri svoje levičarske agende svojo pot.

 

Več o temi si lahko preberete v četrtkovi reviji Demokracija!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine

1 komentar