Piše: Ž. K. (Nova24TV.si)
Državni zbor je s 53 glasovi podprl sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odpravi naravnih nesreč. Sprejem sklepa je s svojo prisotnostjo omogočila SDS. Novela zakona je bila sicer sprejeta že v sredo.
Na socialnem omrežju X (nekoč Twitter) je poslanska skupina zapisala: “Aktualna koalicija ima sicer 53 glasov, a brez nas včeraj zakon o nedopustnosti referenduma ne bi bil sprejet, saj je bilo na seji le 38 koalicijskih poslancev. Sklepčnost smo tako zagotovili poslanci stranke SDS. #konstruktivnaopozicija.”
Odločitev poslanske skupine je na spletu pojasnila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki je zapisala: “Danes je v #dz opozicija poskrbela za sklepčnost, da bo vladni Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč lahko uporaben takoj. Koalicija pri tako pomembni zadevi ni niti poskrbela, da bi jih bilo dovolj. Včeraj smo bili na seji #dz celo deležni njihovih napadov. Toliko o sodelovanju!”
Poslanska skupina SDS je kljub kritikam novele predlog omogočila z namenom, da bi pomoč kar najhitreje prišla do tistih, ki jo nujno potrebujejo. Sprejeti sklep o nedopustnosti referenduma je začel veljati že s petkom. Novela zakona bo pospešila dodelitev finančnih sredstev v naravnih nesrečah v obliki predplačil prizadetim občinam. Novela bo tudi omogočila, da bodo delavci, ki ne morejo opravljati dela, upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače. Gospodarstvo je bilo nad višino nadomestila razočarano, saj so pričakovali, da bo država zagotovila 100-odstotno nadomestilo. Novela hkrati omogoča, da se lahko zaposlene, ki ne morejo opravljati dela, začasno napoti na čakanje na delo.
Samozaposleni, ki so bili registrirani pred prvim julijem, od 1. julija do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, je za avgust, september, oktober, november in december na voljo pomoč v višini 1200 evrov na mesec. Pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov, poroča STA. Na področju kmetijstva se uvaja možnost povračila škode, pri čemer se širi obseg upravičenosti za škodo za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Podjetja in samostojni podjetniki bodo za donacije, ki so jih nakazali na poseben transakcijski račun države, lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo.
Kritike na račun “dneva solidarnosti”
Precej kritik pa je novela zakona naletela zaradi t. i. “dneva solidarnosti”, ki ga je tako strokovna kot širša javnost označila kot populizem, ki ne bo dosegel želenega učinka. V opozicijski SDS so menili, da bi bilo bolje, da bi ostal delovni dan, dnevne plače pa bi se namenilo za pomoč prizadetim v naravnih nesrečah.