V letošnji evropski predvolilni kampanji so pri SD v ospredje postavili “odločen boj proti davčnim utajam”. Kot so zapisali, z namenom, “da Evropo bolje pripravimo na prihodnost”. Toda pozor: v preteklosti, 17. decembra 2015, je Tanja Fajon kot evroposlanka glasovala PROTI pri glasovanju za 30. amandma, s katerim so pozvali h končanju prakse davčnih oaz in drugih praks, z namenom preprečevanja pranja denarja in davčne utaje.
Z evropskimi parlamentarnimi volitvami, ki so vse bližje, smo se odločili osvetliti delovanje nekaterih slovenskih evropskih poslancev v Bruslju. Tanji Fajon je na zadnjih evropskih parlamentarnih volitvah uspel preboj v parlament s pomočjo preferenčnih glasov. Tam je zagovarjala migrante, glasovala proti suverenosti držav članic EU in podpirala migrantske kvote. Evroposlanka Socialnih demokratov Tanja Fajon z razlogom velja za veliko podpornico migrantov. To potrjujejo tudi zadnja štiri leta, ki jih je preživela v klopeh Evropskega parlamenta.
Fajonova je po aktivnosti v Evropskem parlamentu, kakor jo meri VoteWatch Europe, uvrščena na 593. mesto. Sodelovala je pri 8.531 od 10.252 glasovanj, je pa na prvem mestu po zvestobi matični stranki. Vseh njenih 8.531 glasov je bilo v skladu s politiko Socialnih demokratov.
Velika podpornica migrantov
Fajonova je ob več priložnostih izkazala podporo migrantom. Tako je glasovala za kaznovanje Madžarske zaradi odnosa do migrantov, podprla predlog, da se meje ne smejo zapirati zaradi omejevanja priseljevanja oziroma etničnih razlik, glasovala proti vzpostavitvi notranjih zapor meja ob izbruhu migrantske krize ter bila proti spremembi hvaljenja multikulture v besedilu, ki opozarja, da množično priseljevanje predstavlja nevarnost in je družbi škodljivo. Vse to samo 25. novembra in 16. decembra 2015.
Ravno tako je podprla resolucijo proti Poljski iz leta 2016 zaradi “kršitev” temeljnih pravic. To pa ni bil edini napad EU na Poljsko, ki ga je Fajonova podprla. 14. marca 2017 je glasovala za izvajanje nadzora nad Poljsko zaradi manka posebej namenjenih finančnih sredstev za “enakost spolov”. V EU so si namreč zaželeli, da bi Poljaki namenili posebna sredstva za nadzorno telo, sestavljeno iz “strokovnjakov”, predstavnikov aktivistov za pravice žensk in nevladnih organizacij za enakost spolov.
Fajonova je bila od samega začetka migrantske krize velika podpornica migrantskih kvot, s katerimi bi se po načelu “solidarnosti” ilegalne migrante, ki so prispeli v Evropo, razporedilo po vseh državah članicah EU. Tako je glasovala za celotno resolucijo o uvedbi migrantskih kvot iz Grčije in Italije, bila proti vračanju migrantov nazaj v države izvora, podprla predlog uvedbe obveznih migrantkih kvot za vse države članice EU in bila proti omembi množičnih migracij kot vzroku za več tisoč spolnih napadov na ženske v Kölnu in drugih evropskih mestih za novo leto 2016.
Zanikala povezavo med islamom in terorizmom
Uvedbo obveznih migrantskih kvot je podprla ob vsaj treh različnih priložnostih. Pri tem pa je ravno tako podpirala poziv državam članicam EU, naj omogočijo migrantom izven EU varen in legalen dostop do držav EU, kar bi vključevalo tudi združevanje migrantov v EU z njihovo razširjeno družino ter jim omogočalo študij in delo z namenom, da bi tako zmanjšali ilegalna prečkanja meje.
Res, za Fajonovo je rešitev ilegalnih migrantov preprosta. Ne zavarovanje meje, temveč zgolj legalno sprejetje vseh. Ravno tako pa velja izpostaviti, da je glasovala proti vračanju migrantov v države izvora, ko njihove prošnje niso upravičene.
Ob tem velja izpostaviti še njeno ideološko linijo. Namreč, ob več priložnostih je pokazala, da ji je malo mar tako za Slovence kot tudi Evropejce. Možno je tudi, da Fajonova enostavno ne verjame, da islamistični teorizem ter nenadzorovane migracije predstavljajo tako varnostno kot eksistencialno grožnjo za Evropo. A to je težko verjeti, potem ko se je sama znašla v Strassbourgu ravno na dan terorističnega napada na božični sejem, ki ga je zakrivil 29-letni podpornik Islamske države Cherif Chekatt.
Fajonova je tako že leta 2015 nasprotovala predlogu, ki je prepoznal evropsko politiko priseljevanja kot soodgovorno za islamistične teroristične napade v Parizu leta 2015, v katerih je umrlo 130 ljudi, še 413 pa je bilo ranjenih. Po drugi strani pa je isti dan, to je 25 novembra 2015, v Evropskem parlamentu podprla tezo, da je za islamistični terorizem kriva “islamofobija”.
Ko je Evropski parlament leto kasneje odločal o podobni zadevi, je nasprotovala spremembi o “afrofobiji in islamofobiji” v priznanje o utemeljenih skrbeh o tem, da množične migracije vodijo v več zločina, islamski ekstremizem in terorizem. Ravno tako je glasovala proti zahtevi, da se azil podeli posamezniku na območju v varni državi, kjer se migrant nahaja, s čimer bi zmanjšali tudi tihotapstvo migrantov.
SD v boj proti davčnim oazam, Fajonova glasovala v Evropskem parlamentu PROTI
V letošnji predvolilni kampanji so pri SD v ospredje postavili “odločen boj proti davčnim utajam”. Kot so zapisali, z namenom, “da Evropo bolje pripravimo na prihodnost”.
“Pravična obdavčitev in boj proti davčnim utajam sta v ospredju načrtov evropske socialne demokracije. Letno se v davčnih utajah namreč izgubi preko 1.000 milijard evrov. Vsako leto se torej iz žepa vsakega Evropejca utaji 2.000 evrov. To moramo spremeniti, ker ni pravično,” so zapisali na uradni spletni strani SD.
To je vsekakor nekaj, s čimer se lahko strinjamo. A kaj, ko jih ravno Fajonova postavlja na laž. Namreč, ko je bilo treba 17. decembra 2015 glasovati za 30. amandma, s katerim bi pozvali h končanju prakse davčnih oaz in drugih praks z namenom preprečevanja pranja denarja in davčne utaje, je ravno Fajonova glasovala proti.
Da to ni bila zgolj floskula, je potrdila že dan prej, ko ni želela podpreti ukrepov zoper države Beneluksa, ki so jih pri Spieglu razkrinkali kot sokrive zavlačevanja z odpravo škodljivih davčnih shem.
Ivan Šokić/Nova24TV
