Piše: Gašper Blažič
Kot kaže, je vladna narativa o Aleksandru Repiću kot izsiljevalcu in kriminalcu že propadla. Nihče več ji ne verjame. Kot je znano, so po spektakularni akciji na Letališču Jožeta Pučnika Repića nato spustili na prostost, javnosti pa razlagali, da so našli orožje in drogo.
No, seveda so režimski mediji takrat hiteli razlagati, da aretacija ni povezana s “kibernetskim napadom”, čeprav naj bi bil ravno Aleksander Repić najbolj zaslužen, da so njegovi sledilci zasuli vladne kanale s svojimi kritičnimi komentarji. No, “Picija” oz. “Nepridiprava”, kot se imenuje, bodo težko lovili z njegovo preteklostjo, saj o njej odkrito govori in jo priznava.
Po drugi strani pa nam nikakor ne uspe izvedeti, ali so odvetnika, ki naj bi ga Repić izsiljeval, namreč Sebastjana Kerčmarja, sploh kaj preverjali v zvezi z insinuacijami glede spolnih deliktov proti mladoletnim osebam. Kot smo pisali, so nas včeraj glede tega iz novogoriškega tožilstva napotili na mariborskega. Od tam pa smo dobili odgovor, identičen tistemu iz Generalne policijske uprave. Torej, nič ne komentiramo, niti da, niti ne. “V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da državno tožilstvo skladno z veljavno zakonodajo ne more potrjevati niti zanikati, ali se zoper konkretno določeno osebo vodi predkazenski postopek. Pri tovrstnih podatkih, ki se nanašajo na določljive posameznike, gre za varovane osebne podatke, njihovo razkrivanje pa bi pomenilo nedopusten poseg v pravice posameznika ter v zakonitost postopka. Zaradi navedenega vam zahtevanih informacij ne moremo posredovati,” je sporočil vodja okrožnega tožilstva Tilen Ivič. Zgovoren molk. In zgovorno dejstvo, da so nas iz Nove Gorice napotili v Maribor. Ne brez razloga.
Očitno pa zakoni ne veljajo za vse enako. O določenih osebah se namreč povsem na glas in preko medijev govori, da jih preiskujejo. Denimo, direktor NPU Darko Muženič je sedaj vendarle, vsaj med vrsticami, priznal, da je bil “kibernetski napad”, ki ga je vlada celo internacionalizirala (sic!), glavni razlog, da so Repića pridržali. “Torej je lahko vsak izmed nas že jutri predmet preiskave NPU, če na družbenih omrežjih pozove svoje sledilce, naj glasujejo na anketi profila vladajoče stranke,” na omrežju X komentira Peter Šuhel, ki se sicer ukvarja z elektronskimi komunikacijami.
Kot pravi Šuhel, Svoboda ocenjuje, da je bilo pet tisoč prošenj za prijateljstvo kibernetski napad. “Vsak administrator profilov družbenih omrežjih bi bil izjemno vesel 5.000 novih sledilcev ali prijateljev, tudi če so ti njegovi nasprotniki, ali boti, saj naraščanje sledilcev, predvsem pa interakcije, zelo pozitivno vplivajo na algoritem omrežja, ki zaradi tega njegove objave potisne višje na časovnici. Tudi sicer so družbena omrežja še kako dobro pripravljena na morebitno spamanje. Največji svetovni zvezdniki na dan včasih pridobijo po en milijon novih sledilcev, profili Svobode pa naj bi pokleknili že pri pet tisoč,” dodaja. Torej ni šlo za noben kibernetski napad.
