Piše: Anamarija Novak
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so nedavno opozorili, da je Golobova vlada z omejitvijo dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij grobo posegla v medijsko svobodo in pravico javnosti do obveščenosti.
»Združenje novinarjev in publicistov ostro protestira proti odločitvi vlade, da z novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C) omeji javni dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov (RDL). Register je bil ustanovljen prav z namenom zagotavljanja preglednosti lastništva podjetij, preprečevanja pranja denarja, izogibanja davkom, financiranja terorizma in razkrivanja zlorab – vključno z izmišljenimi lastniki in fiktivnimi podjetji. Odslej pa bodo morali novinarji in raziskovalci za vsak posamezni vpogled vlagati zapletene vloge, čakati na postopke in dovoljenja, kar v praksi pomeni sistematično omejevanje dostopa do informacij v javnem interesu,« so zapisali v omenjenem novinarskem društvu.
Združenje novinarjev in publicistov opozarja
ZNP je v izjavi za javnost poudarilo, da takšno ravnanje »omejuje medijsko svobodo«. »Brez odprtega dostopa do podatkov novinarji ne moremo razkrivati povezav med politiko, gospodarskimi lobiji in kriminalnimi strukturami, slabi nadzor nad oblastjo in finančnimi tokovi, kar povečuje tveganje za korupcijo, pranje denarja in politične manipulacije, zmanjšuje pravno varnost v gospodarstvu, saj podjetniki izgubljajo možnost preverjanja transparentnosti poslovnih partnerjev, ruši temeljna načela demokracije, saj pravica javnosti do obveščenosti ni samo pravica do objave, ampak tudi pravica dostopa do podatkov,« so jasni v ZNP, ki ob tem opozarjajo, da se »z omejitvijo dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih uvaja prikrita oblika cenzure medijev«. »Čeprav prepoved objavljanja formalno ne obstaja, oblast otežuje delo novinarjem tako, da jim jemlje ključno orodje – svoboden dostop do informacij,« so še zapisali v ZNP in spomnili, da so mediji prav na podlagi dostopnih podatkov iz RDL že razkrili številne nepravilnosti v energetiki, davčne zlorabe v času epidemije in mreže slamnatih lastnikov. »Brez odprtih registrov takšne zgodbe ne bi nikoli prišle v javnost.« Zato v ZNP zahtevajo takojšen umik omejitev dostopa do Registra dejanskih lastnikov za novinarje in javnost ter pozivajo vlado, da neha s praksami netransparentnega delovanja, ki škodijo demokratičnim standardom. Prav tako pozivajo slovenske medije, naj se na to nevarno omejevanje odzovejo enotno, glasno in solidarno, mednarodne organizacije za zaščito medijske svobode pa pozivajo, da spremljajo dogajanje v Sloveniji in opozorijo na nevarne zdrse v avtokratske prakse. »Brez transparentnosti lastništva podjetij ni mogoče zagotoviti niti osnovnega standarda demokratične družbe. Lastnik podjetja, ki nastopa v javnem in poslovnem prostoru, mora biti znan – to ni zasebna pravica, temveč nujen pogoj za varnost, integriteto in demokracijo. Zahtevamo transparentnost. Zahtevamo svobodo dostopa do informacij. Zahtevamo spoštovanje medijske svobode,« so jasni v ZNP.
Ajpes omejil dostop do podatkov
Spomnimo. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je v začetku avgusta izdala obvestilo, s katerim je javnost informirala o omejitvi javnega dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb, ki izhajajo iz registra dejanskih lastnikov (RDL). Ker hiter dostop do registra pomaga razkrivati pranje denarja, fiktivna podjetja, slamnate lastnike in politično-gospodarske povezave, se ne čudimo, da je vladna poteza deležna tudi nekaterih kritik. Golobova vlada se je namreč po poročanju portala Preiskovalno.si sklicevala na razsodbo evropskega sodišča izpred treh let, skladno s katero je bila zaradi varstva osebnih podatkov in zasebnosti »razveljavljena pristojnost iz 5. direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je predvidevala splošno javno dostopnost registra dejanskih lastnikov«. Dostop do podatkov, kot so osebno ime, država prebivališča in višina lastniškega deleža, je Golobova vlada namreč označila kot nesorazmeren. Čeprav se strinja, da je cilj preprečevanja pranja denarja upravičen, vseeno želi sprejeti odločitev, da lahko zgolj posamezniki s preverjenim upravičenim interesom dostopajo do informacij o lastnikih, to pa ne velja za širšo javnost.
Oviranje razkrivanja kriminalnih povezav
Nekatere države, kot so denimo Ciper, Luksemburg in Nemčija, so takoj omejile dostop, druge pa ne (denimo Francija, Latvija, Estonija, Slovaška, Češka, Poljska, Danska, Bolgarija). Slovenija se je uvrščala v drugo skupino držav, vendar se je to sedaj spremenilo. Dostop do podatkov je pri nas omogočen novinarjem in tistim, ki bodo izkazali upravičen interes (denimo raziskovalcem), vendar bo za to treba na Ajpes vsakokrat vložiti vlogo (prek elektronske ali stacionarne pošte), s katero bo mogoče zaprositi za dostop. Ker naj bi po neuradnih podatkih o vlogi odločali pet dni, najbrž ni treba posebej poudarjati, da bo to predstavljalo oviro za opravljanje novinarskega dela. »Tudi z zavlačevanjem se lahko omejuje novinarjeva pravica dostopa do informacij in pravica javnosti do obveščenosti. Namesto da bi v medijih zazvonili vsi alarmni zvonci, so novinarji pomenljivo tiho,« so do novinarskih kolegov kritični na omenjenem spletnem portalu. Kot še navajajo, je pri »dejanskem lastništvu problem pogosto v lastniških verigah, ki vodijo do podjetij, registriranih v davčnih oazah«. Ob tem izpostavljajo, da »politiki ali ljudje, povezani z aktualno vlado, uporabljajo davčne oaze ali tam ustanavljajo podjetja«. V navezavi na to ni mogoče pozabiti na lansko razkritje, da je podjetje finančnega ministra Klemena Boštjančiča, ki je bilo pred volitvami prepisano na njegovo ženo, nakazalo denar v davčno oazo Belize.
Nova ureditev ni všeč gospodarstvenikom
Ker omejevanje dostopa do podatkov zavira podjetniško pobudo, nova ureditev ni niti najmanj všeč gospodarstvenikom. Namesto da bi obstajalo zavedanje o tem, kako pomemben je za gospodarstvo dostop do informacij, denimo ob sklepanju pogodb, bo vlada poskrbela za dodatne birokratske ovire in seveda stroške. Omejevanja dostopa do podatkov se ne veseli niti predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi. »S postavljanjem dodatnih ovir za pridobivanje podatkov, ki so ključni za razkrivanje povezav, potencialnih nasprotij interesov in korupcijskih tveganj, se zmanjšuje možnost javnega nadzora in transparentnosti postopkov.« Omenjeni spletni portal še piše, da je vlada nekoliko upoštevala mnenje KPK, saj je sprva želela uvesti kar popolno blokado.
Poseg v bistvo medijske svobode
Omejevanje dostopa do informacij nedvomno posega v samo bistvo medijske svobode, ki je nujna za obstoj demokracije. Poleg tega, da se s spremembami »odpira okno za politične in gospodarske zlorabe«, omenjeni spletni portal opozarja tudi na to, da je ureditev bolj po volji podjetjem z večjo koncentracijo lastništva. »Dostop do informacij z omejevanjem pa lahko postane tudi ekskluzivno tržno blago za posebej izbrane novinarje,« so zapisali in dodali, da je to lahko še kako koristno v času pred volitvami, ko vladajoči napadajo politične nasprotnike. Ker pa so volitve vse bliže, nas torej najverjetneje ne more presenečati odločitev o takšnem ukrepanju Golobove vlade.
