Piše: Arian Sajovic
Donald Trump zanika krivdo in se že pripravlja na nadaljevanje svoje predsedniške kampanje. Pri republikancih je Trump še vedno favorit, pri demokratih pa se pripravljajo novi obrazi. Ali bi lahko Trumpu zakonski pregon pripomogel k zmagi na volitvah?
Kot smo že poročali v prejšnji številki, se nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu obeta pravna bitka.
Politično motivirana manhattanska obtožnica
Trump, ki je že začel s svojim naskokom na nov mandat v Ovalni sobi, se je v torek zglasil na manhattanskem sodišču, kjer se je pred sodnikom Juanom Merchanom izrekel za nedolžnega v obtožnici manhattanskega tožilstva. Tamkajšnji tožilec Alvin Bragg, član demokratske stranke in eden od prejemnikov Sorosove finančne podpore, je namreč spisal obtožnico, ki nekdanjega predsednika obtožuje ponarejanja uradnih listin pri izplačilu denarja starleti Stromy Daniels in manekenki Karen McDougal v zameno za molk o spolnih razmerjih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2016. Že pred izdajo obtožnice je v ameriških medijih potekala obširna debata o tem, da bo za izdajo obtožnice potrebna velika mera ustvarjalnosti, sploh glede na to, da je zakonski pregon o tej zadevi zavrglo ameriško pravosodno ministrstvo že pod Bidnovo administracijo. No, kljub vsemu je Braggu uspelo sestaviti obtožnico s štiriintridesetimi kaznivimi dejanji ponarejanja poslovnih listin. Trump je na sodišču seveda zanikal krivdo, medtem ko njegova odvetniška ekipa pravi, da so presenečeni nad vsebino obtožnice. V slednji so namreč običajno zapisana domnevna dejstva, medtem ko so v Trumpovem primeru navedli, da je šlo za lažni vpis v poslovno evidenco za pomoč pri drugem kaznivem dejanju, ki pa v dokumentu ni bilo navedeno. Trump ohranja svoje stališče, da gre za zlorabo prava s strani njegovih političnih nasprotnikov, kar je tudi povedal svojim volivcem na shodu na Floridi, kamor je odšel takoj po opravljenem obisku na sodišču.
Demokrati odpirajo šampanjec, Trump pa v napad
V demokratski stranki se je po poročanju ameriških medijev za zaprtimi vrati odvijalo slavje po izdani obtožnici zoper Trumpa. Prepričani so namreč, da mu bo slednja bržkone ovirala pot pri iskanju novega predsedniškega mandata. Njihova pozicija pri tem ostaja, da gre za vladavino prava, ki vse Američane enakopravno postavlja pred zakon, a kot rečeno, je nekdanji predsednik vse pravne procese proti sebi in svojim podpornikom opisal kot »politizacijo pravnega sistema«. Nekateri indici pa nakazujejo, da bi se lahko ta obtožnica izkazala za jalovo zmago v boju za predsedniški stolček na prihajajočih volitvah proti predsedniku Bidnu. Obtožnica namreč na neki način legitimira Trumpove trditve o demokratskih zlorabah sistema v lastne namene in mu ob brezplačni reklami na svetovni ravni ustvarja platformo, ki mu omogoča popolno prevzetje vloge »zaščitnika države in njenih vrednot«.
Novi Kennedy iz znamenite politične dinastije v Ovalni sobi?
Da bi se lahko zdajšnje dogajanje na pravnem parketu izkazalo za »strel v nogo«, kažejo tudi ankete. Donald Trump kot favorit republikanske stranke po javnomnenjskih anketah ta čas vodi ali pa minimalno zaostaja za Bidnom. Pred ostarelim in pogosto zmedenim predsednikom je po anketah sodeč tudi floridski guverner Ron De Santis, ki velja za Trumpovega največjega strankarskega tekmeca, kolikor bi se 44-letni Floridčan odločil za kandidaturo. Opravljena pa je bila tudi anketa o morebitnem spopadu za predsedniško mesto med Trumpom in Bidnovo podpredsednico Kamalo Harris, o kateri krožijo govorice, da bi se lahko podala v boj prihodnje leto. A tudi v tem primeru številke kažejo prednost Trumpa, celo večjo kot pred Bidnom. Zato se lahko zgodi, da bodo demokrati morali poiskati novega kandidata. Slednji bi lahko bil Robert Kennedy ml., sin istoimenskega senatorja in nečak umorjenega predsednika Johna Kennedyja, ki je prejšnji teden uradno napovedal začetek svoje kampanje. Kennedy je pridobil ogromno pozornosti s svojo proticepilsko pozicijo, glavni politični cilj njegovega predsedovanja pa naj bi bila podobno kot pri Trumpu odstranitev koruptivnih vzvodov moči v ameriškem političnem sistemu.
Izrael znova v središču nemirov na Bližnjem vzhodu
Prejšnji teden je v jeruzalemski mošeji Al-Aksa prišlo do incidenta med izraelsko policijo in pripadniki islamske skupnosti, ki naj bi se bili, oboroženi s palicami, pirotehničnimi sredstvi in kamenjem, zabarikadirali v omenjeni mošeji. Izraelske varnostne sile so v strahu, da bi to zbiranje sprožilo širši izbruh nasilja v Izraelu, poskusile pregnati zbrano množico, kar je pripeljalo do pretepa med obema stranema in uporabo solzivca, gumijastih nabojev in šokgranat. Poseg izraelske policije je seveda glasno obsodilo palestinsko islamistično gibanje Hamas, ki je v odgovor izstrelilo več raket iz Gaze. Sledilo pa je še bombardiranje iz Libanona in Sirije, kjer so islamistične milice v podporo svojim palestinskim kolegom napadle Izrael. Izraelske oblasti so z letalskimi, brezpilotnimi in topniškimi napadi odgovorile na bombardiranja z vseh lokacij in ob tem dodale, da ne bodo dovoljevale nikakršnih aktivnosti, ki bi ogrožale njihovo suverenost.
Se obeta nova svetovna ureditev, ki bo zmanjšala vpliv Zahoda?
Peking je v procesu intenzivnega zbiranja političnih zaveznikov, ki nakazuje vzpostavitev nove svetovne ureditve. Kitajski je namreč po podpisu novih dolgoročnih sporazumov s Kremljem uspelo še doseči mirovni sporazum med Iranom in Savdsko Arabijo. Ti državi pa se sedaj zanimata za pridružitev bloku razvijajočih se gospodarstev z nazivom Brics. Zainteresirana naj bi bila tudi Alžirija. Pridružitev islamskih držav organizaciji, ki jo ta čas sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, pa bi lahko pomenilo močno mednarodnopolitično protiutež Zahodu, kar bi na novo začrtalo svetovno ureditev. To bi prineslo nove gospodarske, geopolitične in tudi varnostne izzive za mednarodno skupnost, saj bi se ta s surovinami bogata in ambiciozna skupina usmerila k multipolarni svetovni ureditvi in pomenila konec unipolarnih globalističnih sanj.
V okolici Tajvana postaja vedno bolj vroče
Kitajska je držala svojo obljubo in začela izvajati povračilne ukrepe zoper Tajvan po ameriškem obisku tajvanske predsednice Caj ing Ven. Peking, ki trdi, da gre za provokacijo, ki ruši njihovo suverenost, je ob koncu tedna s svojimi bojnimi ladjami in letali obkrožil otoško državo. Vstop kitajskih sil v tuja ozemlja sicer ni nič novega, a v luči zdajšnje geopolitične klime je poteza predsednika Xija zaskrbljiva. Tajvanske oblasti sporočajo, da so v svoji okolici opazile enajst ladij in sedemdeset letal, ki so med drugim opravljali simulacijo uničevanja strateških ciljev na otoku. Kitajske aktivnosti pa s pozornostjo opazujejo tudi v Washingtonu. Ameriška mornarica je namreč v odgovor z rušilcem USS Milius zaplula skozi Južnokitajsko morje, ki si ga Kitajska lasti kot del ozemlja. Napetosti medtem rastejo, nekateri ameriški politiki že sporočajo, da bi v primeru kitajske invazije na Tajvanu v boj poslali tudi ameriške čete.
