Piše: Vida Kocjan
Kulovci kričijo, da vlada pod vodstvom Janeza Janše razprodaja državno premoženje, podatki o njegovih prodajah pa kažejo, da v času zdajšnje vlade ni bilo prodanega nič. Podobno vladi pod Janševim vodstvom (prva in druga) nista prodali nobenega podjetja v državni lasti. Državno premoženje so v resnici prodajale leve vlade.
Zdaj govorijo, da mora država prevzeti nadzor nad svojim turizmom in hoteli družbe Sava Turizem. Sklad York s sedežem v Luksemburgu, katerega lastniki javnosti niso znani, je na trgu ponudil svoj 43-odstotni delež v družbi Sava Turizem, ki ima 18 hotelov na Obali, Bledu in severovzhodu Slovenije. Najverjetnejši kupec naj bi bil madžarski zasebni sklad Diofa. Zdaj znana cena je 38 milijonov evrov, delež so pridobili za okoli 25 milijonov evrov, zaslužek naj bi bil 13 milijonov evrov.
V opoziciji KUL zdaj pritiskajo in zahtevajo, da država uveljavi predkupno pravico, poznavalci pa opozarjajo, da bi se del kupnine lahko stekel na njihove račune za potrebe volilne kampanje.
Hoteli na robu stečaja
Skoraj vseh 18 hotelov z okoli tri tisoč hotelskimi sobami bi bilo treba temeljito prenoviti, saj so nekateri na spodnji meji treh zvezdic. Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik ob tem opozarja, da državna vlaganja niso smiselna, to naj stori novi lastnik. Lahovnik pravi: »Če želimo kakovosten turizem, moramo stremeti k temu, da se v te hotele dodatno vlaga, se jih prenovi, predvsem pa, da se vlaga v zaposlene.«
Podjetje Sava je sicer že dlje časa na robu stečaja, bilo je v prisilni poravnavi in ima sto milijonov evrov dolga. Na rob stečaja in skorajda v bankrot ga je poslal že Janez Bohorič, nekdanji predsednik uprave in član nekdanjega Kučanovega Foruma 21.
Kako se bo vse skupaj izteklo, za zdaj ni povsem jasno. Vlada je sicer na ponedeljkovi seji sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala Slovenskega državnega holdinga (SDH) v višini 41,6 milijona evrov. Hkrati je določila, da mora SDH v štirih mesecih po pridobitvi katere koli kapitalske naložbe, ki jo bo pridobil iz teh sredstev, zagotoviti izvedbo forenzične preiskave poslovanja družbe za obdobje desetih let pred njeno pridobitvijo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je v intervjuju za Siol.net ob koncu tedna dejal, da »skoraj nikjer v svetu država ni lastnik turističnih kapacitet v takšnem obsegu kot v Sloveniji. Samo še ena država je, ki je tako vpletena v turizem«. To je Kuba.
Primer Sava dolga zgodba
Počivalšek je pojasnil, da je bil ves kapital Save na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ga je pred leti tudi želela prodati. Imeli so kupce za posamezne hotele. Mediji in politika pa so Počivalška že takrat napadali, da podržavlja hotele.
V vmesnem času je bila sprejeta strategija upravljanja slovenskega turističnega premoženja. Treba je vedeti, da je v Sloveniji 70 odstotkov pomembnih hotelskih kapacitet v državnih rokah in da so razdeljene med pet različnih entitet: SDH, DUTB, Družbo za svetovanje in upravljanje, Modro zavarovalnico in Kapitalsko družbo. Tukaj torej ne gre le za Savo. V skladu s strategijo bi morali vse to konsolidirati. Začeli so se premiki, nekatere stvari so se koncentrirale na SDH.
Znotraj tega pa so se začele odvijati zgodbe v zvezi s Savo, ki so lani pripeljale do tega, da bi SDH sam odkupil delež od Yorka, pa je bilo tudi vse narobe.
»Zdaj, ko pa se je zasebni sklad odločil, da proda delež drugemu zasebnemu skladu, pa je spet narobe. Mislim, da so v tej zgodbi ves čas eni in isti igralci, ki bi želeli, da bi bila država lastnik Save in da bi lahko zadevo še naprej upravljali.«
Poudaril je, da si nikakor ne želi, da bi država vstopala v Savo in prevzela neodgovorno upravljanje, saj potrebujemo dolgoročno privatiziran slovenski turistični sistem.
Treba je tudi vedeti, da je bila družba Sava Turizem zato, da je prestala koronakrizo, deležna veliko državne pomoči. Pri njih je bilo unovčenih za 22,9 milijona evrov turističnih bonov, za nadomestilo fiksnih stroškov pa so dobili 9,3 milijona evrov.
»Bisere« vrniti na radar vzporednega mehanizma
Spomnimo. Zasebnemu luksemburškemu skladu York so delež Save v letu 2016, to je v času Cerarjeve vlade, prodali za 25 milijonov, zdaj pa v opoziciji KUL zahtevajo, naj država iztrošene hotele odkupi nazaj za 38 milijonov, čeprav je bil nakup mogoč že pred časom, in to za nekaj milijonov manj. Podobno se dogaja tudi s hoteli Metropol, Lucija, Roža in Barbara. Tudi po mnenju drugih sogovorcev je napočil čas, da se hotelski »biseri« vrnejo pod varni radar vzporednega mehanizma. Opozarjajo, da vse skupaj diši še po eni tranzicijski prevari, kjer bodo pri »prenovi hotelov« spet sodelovale nekdanje velike banke v državni lasti. Pri vsem skupaj bode v oči tudi ime Borut Jamnik, predsednik uprave Modra zavarovalnica in nekdanji vodilni v Kapitalski družbi (Kad).
Vloga Boruta Jamnika, poti vodijo v Murgle
V zgodbo se je nepričakovano aktivno vključil Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice in nečak dolgoletne sive eminence stranke SD Brede Pečan, ki nakup deleža v Savi ocenjuje kot »dobro naložbeno priložnost«. Kad naj bi dal na SDH zahtevo za uveljavitev predkupne pravice z nasprotno ponudbo, ki naj bi bila višja od ponudbe madžarskega zasebnega sklada. Kad naj bi nakup deleža v Savi financiral s pomočjo Modre zavarovalnice. Zakaj je takšna namera nenavadna? Jamnik velja za ključnega igralca v številnih dosedanjih postopkih privatizacije slovenskih državnih podjetij. Glavno poslanstvo Kada je sicer skrb za varnost pokojnin državljanov, ne pa nakup večinskega deleža v podjetju, ki je že nasploh kapitalsko podhranjeno in nima lastnega investicijskega potenciala. Modra zavarovalnica je v 100-odstotni lasti Kapitalske družbe, v nadzornem svetu sedi tudi Aleksander Mervar, Golobičev človek, nekdanji član LDS in eden od ustanovnih članov propadle stranke Zares. V nadzornem svetu Kapitalske družbe je tudi nekdanji zet Milana Kučana Branimir Štrukelj, povezan z levico. Vse poti torej vodijo v Murgle. Jamnik je tesno povezan tudi z Robertom Golobom, nekdanjim predsednikom uprave GEN-I in zdajšnjim predsednikom stranke Gibanje Svoboda.
Dvoličnost levice nima meja
Levičarji govorijo, da vlada razprodaja premoženje, a njihovi nadzorniki ravnajo prav nasprotno – sprva so bili proti temu, da Kad odkupi terjatve Yorka do Save, SDH pa odkupi delnice Yorka v Savi. To se je izkazalo na seji nadzornega sveta Kada, kjer naj bi bili potrdili predlog sporazuma med upravama SDH in Kada, po katerem bi SDH odkupil delnice Save, vendar predlog sporazuma ni bil potrjen. Proti so glasovali predstavnika upokojencev (Boris Žnidarič in Mirko Miklavčič) ter predstavnik sindikatov (Ladislav Rožič). Na ponedeljkovi seji pa so predlog sporazuma le potrdili.
Ceneni populizem levičarjev
Na skrajni populizem v povezavi s t. i. slovensko turistično srebrnino je v zadnjih dneh opozorila tudi evropska poslanka Romana Tomc. Spomnila je na opozorilo dr. Larsa Nyberga, nekdanjega predsednika Upravnega odbora DUTB, o korupciji v družbah Sava in Sava Turizem. »Kmalu potem so ga odslovili (uradno) zaradi previsoke plače, oziroma (neuradno) ker je drezal tja, kamor ne bi smel,« je opozorila Tomčeva.
Spomnimo. Izvedli so pravi medijski udar. Zelo hitro pa se je izkazalo, da je šlo za zelo prozoren manever stricev iz ozadja, ki so mu v takratni Cerarjevi koaliciji sledili, plače pa so bile samo zavesa, da bi skrili prave težave. Med drugim so želeli prikriti tudi dogajanja v Novi Ljubljanski banki. Pomemben razlog pa je bil v tem, da se tujci v DUTB niso uklonili pritiskom večjih poslovno-lobističnih skupin, katerih namen je bil po čim nižji ceni pridobiti premoženje oziroma podjetja DUTB, največkrat tista, ki so jih pred prenosom na DUTB že imeli v lasti. Zato je bilo treba tujce izgnati tako iz DUTB kot posledično iz Slovenije. Cerarjeva koalicija je nato v DUTB pripeljala svoje kadre, za vodilna v DUTB je Cerar namestil svojega osebnega prijatelja in zaupnika Miho Juharta in italijansko državljanko Lidio Glavina, ki se je kalila v (udbovskem) Saftiju.
Pismo Cerarju: Nekdanji predsednik slabe banke Nyberg je v primeru Save čutil »smrad po korupciji v vsakem kotu«
Dr. Lars Nyberg, nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB: »V primeru Sava je glede na to, kar sem videl in prebral, čutiti smrad po korupciji v vsakem kotu,« je leta 2015 zapisal predsednik upravnega odbora slabe banke Lars Nyberg. Med drugim je izpostavil primer izredno zadolženega gorenjskega podjetja Sava Turizem. Opozoril je, da se iz Save Turizma napajajo številni paradržavni lobiji. Po podatkih, ki jih je pridobil, pa je bil prav to razlog močne in brutalne medijsko-lobistične akcije, zaradi katere je vlada Mira Cerarja na hitro odpoklicala vodstvo DUTB. Opozoril je, da Slovenija zaradi peščice tajkunov, ki so v središču vsega, plačuje visoko ceno za zgrešene bančne poteze v preteklosti.
Prodaja podjetij v državni lasti, po letih
V letih 2010, 2011 in 2012, ko sta vladi vodila Borut Pahor in Janez Janša (njegova druga vlada), ni bilo prodano nobeno podjetje.
V letih 2013 in 2014, v času Alenke Bratušek, so bili prodani Helios, Aerodrom Ljubljana, Mercator in Fotona.
V letih 2015 do 2018, ko je vlado vodil Miro Cerar, so bili prodani Elan, Adria Airways, Aero, Nova Kreditna banka Maribor in Nova Ljubljanska banka.
V letu 2019, ko je vlado vodil Marjan Šarec, so bile prodane Terme Banovci in Terme Lendava.
V letih 2020 in 2021, ko je vlado vodil Janez Janša, ni bilo prodano nobeno podjetje.
Vpitje, da Janševa vlada razprodaja Slovenijo Madžarom, je čista laž!
Največji delež tujih investicij v Sloveniji ima Avstrija, sledijo Luksemburg, Nemčija in Italija.
Zdaj levičarji vpijejo in razvijajo teorijo, da je Janez Janša prodal Slovenijo Madžarom. Ne samo da v času Janševih vlad ni bilo prodano nobeno državno podjetje, podatki Banke Slovenije tudi kažejo, da je madžarski delež tujih investicij v Sloveniji le 2,7 odstotka. Največji delež ima Avstrija (25,6 odstotka), sledijo Luksemburg (12 odstotkov), Nemčija (8), Italija (7,3), Nizozemska (6,3) in Ciper (3,3 odstotka).
Kdo stoji za skladom York, se tam obrača denar iz vzporednega mehanizma?
Sklad York je zaseben luksemburški sklad, ki je leta 2016 odkupil terjatve podjetja Sava in s tem postal njen lastnik v višini 43 odstotkov.
Omenjeni sklad je kasneje odkupil tudi lastništvo v Mladini, Istrabenzu, DZS, Delu Prodaja in Termah Čatež. Gre torej za družbe, ki so povezane s tranzicijsko levico, zato poznavalci opozarjajo, da se za tem skladom lahko skrivajo lastniki, ki so v času tranzicije denar iz nekdanjih slovenskih družbenih podjetij »odpeljali« v tujino. Spomnimo na številna oškodovanja pri lastninjenju nekdanjega družbenega premoženja, kjer se je v tujino nezakonito odlilo na stotine milijonov evrov.
Ekonomist Matej Lahovnik opozarja na negospodarnost levih vlad
Nekdanji gospodarski minister prof. dr. Matej Lahovnik opozarja, da je bilo v Novo Kreditno banko Maribor vloženih 690 milijonov evrov, v času vlade Alenke Bratušek so jo prodali za 220 milijonov evrov. V Adrio so vložili 3 milijone evrov davkoplačevalskega denarja in jo takoj prodali za 100 tisoč evrov. Podjetje Fotona so prodali za 20 milijonov evrov, tujci so ga prodali naprej za 400 milijonov evrov. Helios so prodali za 150 milijonov evrov, tuji sklad ga je prodal za 450 milijonov evrov.
Podjetje Sava Turizem so skladu York prodali leta 2016, po potrjeni prisilni poravnavi Save in po tem, ko so nagnali švedsko vodstvo v DUTB.
Družba Sava Turizem je imela v letu 2020 – 91 milijonov evrov dolgov in skoraj sedem milijonov evrov izgube.
Ko je zasebni sklad York kupil in nato tudi prodal Mladino, so levičarji molčali. Ko je kupil Savo, prav tako. Ko je reševal tajkuna Petana tudi. Ko želi prodati Savo, pa vpijejo, da »Janša prodaja državo Madžarom«.
