-0.9 C
Ljubljana
nedelja, 5 februarja, 2023

Drastični padec gledanosti TV Slovenija, zavod RTVS v izgubi; nujne so spremembe!

Piše: Vida Kocjan

RTV Slovenija že več let posluje z izgubo, novi vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh pa je razkril, da večini oddaj že leta pada gledanost; samo Dnevnik in Odmevi so od leta 2003 izgubili kar 250 tisoč ali polovico vseh gledalcev.

Areh je še zapisal, da je Informativni program TV Slovenija ta čas v resni krizi.

Informativni program v resni krizi

Večini oddaj že leta pada gledanost, nobeno prejšnje vodstvo se kljub temu ni odločilo za spremembe, ker se je balo nasprotovanja dela zaposlenih. Mnoge informativne oddaje so letos dosegle rekordno nizko gledanost, vključno z najpomembnejšima oddajama TV Slovenija Dnevnikom in Odmevi, ki sta od leta 2003 izgubili kar 250.000 gledalcev ali polovico vseh gledalcev pred televizijskimi zasloni. Hkrati konkurenčni informativni oddaji 24UR in 24UR zvečer komercialne televizije POP TV dosegata rekordno gledanost. »Prav zato smo se odločili za spremembe informativnega programa. Ponosni smo, da se pri spremembah zgledujemo po oddajah najuspešnejših evropskih javnih televizij, kot so BBC News, ZDF in ORF.

Areh je še dodal: »Na eni strani množično izgubljamo gledalce, na drugi nas pozivajo, naj ne ukrepamo. Mi se s tem ne strinjamo in menimo, da smo dolžni upoštevati predvsem želje in interes gledalcev, ki kot davkoplačevalci financirajo naš program.«

Nova programska shema

Programski svet RTV je konec novembra potrdil programsko-produkciji načrt za prihodnje leto. Zanj je glasovalo 17 programskih svetnikov, 5 jih je glasovalo proti, 4 so se glasovanja vzdržali. Načrt je bil sprejet, hkrati so dali tudi pozitivno mnenje k predlogu finančnega načrta za leto 2022. Dopustili pa so trimesečno prehodno obdobje za postopno uveljavitev dela programskih sprememb, ki se nanašajo na Informativni program TV Slovenija. Še pred uvedbo novosti bo namreč vodstvo v največji mogoči meri spremembe uskladilo s programskimi in produkcijskimi delavci, je razvidno iz sporočila RTV Slovenija za javnost.

Številni pogovori z zaposlenimi

Kako okostenel je sistem RTV Slovenija, kaže tudi naslednji podatek.  Da bi pridobili čim več odzivov zaposlenih, se je Areh osebno pogovoril z 32 zaposlenimi uredniki, voditelji oddaj, novinarji, producenti, snemalci in drugimi, večkrat se je sešel tudi z vodstvom novinarskega sindikata in odgovarjal na vsa vprašanja na sestanku z zaposlenimi. Prav tako je spremembe pojasnjeval na seji sveta delavcev RTV. Poudaril je, da noben direktor v zgodovini TV Slovenija pri pripravi programskega načrta ni prisluhnil tako velikemu številu zaposlenih. O programskih spremembah so se pogovarjali izključno v zelo ozkem krogu direktorja in odgovornih urednikov brez vednosti zaposlenih.

Prihodki stabilni, stroški naraščajo

Podatki o poslovanju RTV Slovenija kažejo, da so prihodki javnega zavoda letno stabilni in se gibljejo od 123 do slabih 125 milijonov evrov. Hkrati naraščajo odhodki. V zadnjih petih letih so bili celotni odhodki od okoli 124  do 129 milijonov evrov, v letu 2020 jih je bilo  126,5 milijona evrov. Vseh pet let so poslovali z izgubo, natančnejši podatki pa so razvidni iz tabele, ki jo objavljamo posebej.

V celotnih stroških izrazito naraščajo stroški dela tako redno zaposlenih kot zunanjih sodelavcev. Stroškov dela je bilo od skoraj 73 milijonov v letu 2016 do 82 milijonov evrov v letu 2020. Izredno skrb vzbujajoče je, da narašča tudi delež stroškov dela vseh zaposlenih in zunanjih sodelavcev; ta se je z dobrih 58 odstotkov v letu 2016 do leta 2020 povzpel že na skoraj 66 odstotkov vseh odhodkov.

Zaposlenih je kar 2249 ljudi

V letu 2016 je bilo redno zaposlenih 2128, v letu 2020 pa 2249. Ob koncu leta 2020 je bilo v zavodu tako 5,69 odstotka več zaposlenih kot ob koncu leta 2016. Poleg tega imajo še številne zunanje sodelavce. Zaposleni na RTV Slovenija se uvrščajo med javne uslužbence in so tudi del plačnega sistema v javnem sektorju. Živijo torej v svojem mehurčku, kakršnega številne medijske hiše nimajo, ampak se morajo za svoje preživetje precej bolj potruditi.

Večina prihodkov je RTV-prispevek

Prihodki RTV Slovenija so v največji meri zagotovljeni z obveznim plačevanjem RTV-prispevka. V letu 2020 so z obveznim prispevkom prejeli 78,5 odstotka vseh prihodkov. Večino so porabili za plače. Prihodki iz oglaševanja so bili le dobrih 10 odstotkov, drugih komercialnih prihodkov pa je bilo 7,6 odstotka. Dodatne prihodke prejemajo še iz sofinanciranja programov (2 odstotka) in iz Urada za narodnosti (1,5 odstotka).

V letu 2020 je obvezni RTV-prispevek plačevalo 627.402 zavezancev, kar je bil slab odstotek več kot v letu 2016. Natančnejši podatki so razvidni iz posebne tabele.

Že samo ti podatki kažejo, da so spremembe v nacionalni RTV-hiši nujne. Stanje torej ni vzdržno niti s finančnega vidika, da o gledanosti sploh ne govorimo. Javnost razburja predvsem poročanje v t. i. paradnih oddajah Televizije Slovenija. Dejstvo je namreč, da ima roko nad tem že vsa leta stranka Socialni demokrati, naslednica Zveze komunistov Slovenije.

Kdo v resnici cenzurira in obvladuje RTV?

Spomnimo. Sredi oktobra je bila v Sloveniji misija evropskega parlamenta, ki je preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. Vodila jo je Sophie in ‘t Veld. Misija je bila odziv na pritožbe levičarskih aktivistov, med njimi je prednjačila Tanja Fajon, predsednica SD. Evropski poslanci so se pri preverjanju stanja na medijskem področju srečali tudi s predstavniki iz novinarskih vrst. Odmeven je bil zlasti nastop dr. Jožeta Možine, voditelja oddaje Intervju in avtorja dokumentarnih filmov na TV Slovenija. Članom misije je predstavil dejansko stanje zlasti na nacionalni televiziji. Poročal je o številnih pritiskih nanj in jih je tudi razkril. Vse poti v tem primeru so vodile k članom SD. Del teh so tako politiki kot nekateri voditelji na TV Slovenija. Pri tem je omenil Tanjo Starič, voditeljico TV-odmevov. Posebej je poudaril, da RTV že ves čas »dominantno obvladujejo nekdanji komunisti, sedaj Socialni demokrati«. In zanimivo, Sophie in ‘t Veld v svojem poročilu, ki ga je, mimogrede, »lektorirala« tudi Fajonova, nobene od navedb dolgoletnega novinarja in urednika Jožeta Možine ni niti omenila.

Alenka Jeraj: »Na RTV Slovenija so se očitno nekateri prilepili na svoje sedeže«

Alenka Jeraj. (foto: Polona Avanzo)

Alenka Jeraj, poslanka in članica parlamentarnega odbora za kulturo: »Analiza, ki so jo naredili na RTV, je pokazala da sta najpomembnejši informativni oddaji Dnevnik in Odmevi od leta 2003 izgubili 250.000 gledalcev. Resno vodstvo bi se ob teh številkah zamislilo, a prejšnjega direktorja in njegovih urednikov informativnega programa število gledalcev očitno ni skrbelo. Z novim direktorjem RTV in novim direktorjem TV Slovenija Valentinom Arehom pa se je vodstvo na te alarmantne številke odzvalo. Pripravili so programsko-produkcijski načrt, ki prinaša spremembe. V Italiji npr. vsako leto glede na gledanost menjajo oddaje in voditelje in iz tega nihče ne dela drame. Na RTV Slovenija pa so se očitno nekateri prilepili na svoje sedeže in jih kljub slabim rezultatom ne želijo prepustiti nikomur. Verjamem, da nova shema omogoča posodobitve, ne bo pa sprememb, če novinarji ne bodo upoštevali zakona o RTV, ki od njih zahteva objektivno, pošteno, uravnoteženo in celostno poročanje.«

Mitja Iršič: »Pravkar sprejeti programski načrt nakazuje, da se vodstvo zaveda, kakšna je pot do višje gledanosti«

Mitja Iršič. (foto: Veronika Savnik)

Mitja Iršič, politični analitik: »RTV Slovenija je zadnji dve desetletji, odkar se je povsem politično radikalizirala, izkoriščala dejstvo, da je slovensko volilno telo ideološko usmerjeno 60 odstotkov na levo in bo tako z radikalizmom v prid levim politikam vzbujala manj upora med gledalci. Vseeno je to, kar se je v informativnem programu dogajalo zadnji dve leti, reducirano na groteskno različico najcenejšega političnega aktivizma. Od nastopa novega mandata se oddaja Tarča spreminja v reklamo za opozicijo KUL. V Odmeve in pogovorne oddaje tipa Politično se pogosto vabijo ideološko in politično kompatibilni gosti, ki negirajo poslanstvo pluralnosti predstavljenih mnenj, ki jih mora zagotoviti javni medij. Posledica je, da je čedalje manj ljudi – tudi tistih na levi sredini –, ki redno gledajo informativne oddaje RTV Slovenija. Politično navijaštvo je pač preveč očitno. Pravkar sprejeti programski načrt nakazuje, da se vodstvo zaveda, kakšna je pot do višje gledanosti –  višja kredibilnost medija in z njo povezana novinarska integriteta sta pri tem ključni. Število gledalcev se je namreč nižalo premo sorazmerno z zaupanjem v medije.«

Milena Miklavčič: Posebno poglavje predstavlja informativni program

Milena Miklavčič. (foto: Veronika Savnik)

Milena Miklavčič, pisateljica in kolumnistka: »Posebno poglavje, ob katerem človek pogosto ne ve, ali se jokal ali bentil, predstavlja informativni program. Še mi, ki smo že po naravi »nejeverni tomaži«, imamo včasih težave, saj nas ponavljanje polresnic lahko kdaj pa kdaj tudi zapelje. In to ni dobro. Tisti, ki znamo poiskati še dodatne vire informacij, hitro ugotovimo, s čim in pri čem so nas novinarji želeli peljati žejne čez vodo. A gledalci, ki so hkrati tudi plačniki TV-prispevka, niso vsi takšni. Nenehno ponavljanje polresnic naredi ogromno škode. Več kot očitne laži. Katastrofalen je tudi molk o dogodkih, ki se zgodijo v točno določenih mehurčkih. Tudi to ni dobro. Novinarji v kateremkoli mediju bi morali biti predvsem strastni, nepristranski in brezkompromisni iskalci resnice.«

“Informativni program TV Slovenija je v resni krizi.”

“Del zaposlenih na TV Slovenija nasprotuje nujno potrebnim spremembam.”

“Programski svet RTVS je potrdil programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto, kar daje upanje za premik na bolje.”

Mnoge informativne oddaje so letos dosegle rekordno nizko gledanost, vključno z  najpomembnejšima oddajama TV Slovenija, Dnevnikom in Odmevi, ki sta od leta 2003 izgubili kar 250.000 gledalcev.

 

Manica Janežič Ambrožič, zdaj že nekdanja urednica Informativnega programa na TV Slovenija, je pomembno sokriva za politični aktivizem informativnega programa in padanje gledanosti TV Slovenija.

Igor E. Bergant. (foto: STA / Daniel Novaković)

Voditelj Odmevov na TV Slovenija Igor E. Bergant je »zaskrbljen« zaradi pričakovanih sprememb. Da je gledanost »njegove« oddaje čedalje manjša, ga očitno ne skrbi.

Ciril Baškovič. (foto: STA / Tamino Petelinšek)

Ciril Baškovič iz stranke SD, predsednik programskega sveta RTV, je bil celo v vodstvu komunistične stranke v času jugoslovanske diktature, naveden tudi kot sodelavec SDV.

Jože Možina. (foto: Urban Cerjak)

Dr. Jože Možina, novinar in zgodovinar: »V Sloveniji je res problem, da mediji niso svobodni, vendar 90 odstotkov slovenskih medijev – vse dominantne in tudi RTV – vsebinsko obvladuje levica.«

Valentin Areh in Andrej Grah Whatmough. (foto: RTV SLO / Adrian Pregelj)

Dr. Valentin Areh, v. d. direktorja TV Slovenija: »TV Slovenija je v resni krizi, del zaposlenih pa hoče, da se nič ne spremeni.«. Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija: »Nekatere vsebine se bodo prihodnje leto nadgradile, modernizirale, druge pa umaknile, da bi omogočile prostor novim oddajam. Vse v upanju, da bomo zadostili našemu javnemu poslanstvu in zadovoljstvu našega občinstva.«

Jadranka Rebernik. (foto: Mediaspeed / Borut Cvetko)

Jadranka Rebernik, nova v. d. urednice Informativnega programa na TV Slovenija, je pred zahtevno nalogo, da vzpostavi informativni program, ki bo v skladu s profesionalnimi novinarskimi standardi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine