10.2 C
Ljubljana
sobota, 25 maja, 2024

Dr. Milan Zver: »Moja ocena delovanja vlade je slaba in moram izpostaviti, da se pod njo prvič bojim za prihodnost naše države«

Piše: Metod Berlec

Z evropskim poslancem, politologom in enim najbolj prepoznavnih predstavnikov Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo se pogovarjali o dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu. Med drugim poudarja, da si dr. Pučnik ni zaslužil takega simpozija, kot je bil v začetku oktobra v organizaciji Muzeja slovenske osamosvojitve. Spomenka Hribar je znova zlorabila Pučnika v svoji nerazumni bitki z Janšo. Poudaril je, da se pod to vlado prvič boji za prihodnost slovenske države in da je EU šibka ravno na področju, kjer to ne bi smela biti – na področju obrambe in varnosti. V tem kontekstu je še poudaril, da Putin ne preseneča, saj je bilo vse, kar je napravil, predvidljivo.

 

DEMOKRACIJA: Gospod Zver, naj začneva z domačimi, slovenski temami. V začetku oktobra je v prostorih Slovenske matice potekal posvet o dr. Jožetu Pučniku. Po mnenju udeležencev posveta, v prvi vrsti predsednika republike Boruta Pahorja, bi moral biti Pučnik  kot osrednja osebnost slovenske politične pomladi in eden od nestorjev slovenske države bolje umeščen v slovensko kolektivno zavest. Se strinjate s tem?

Zver: Seveda. Pahor je bil korekten do Pučnika. Skupaj z Janezom Janšo se je med drugim udeležil slovesnosti ob poimenovanju dvorane evropskega parlamenta po Pučniku. No, osebno sem bil med dejavnejšimi pri tem, da bi bil Pučnik močneje zasidran v, kot pravite, slovensko kolektivno zavest. Na Univerzi v Mariboru sem njegovo sociološko teorijo vključil celo v študijski program. Veliko sem naredil, da ga spoznamo tudi po znanstveni plati. Njegovih političnih zaslug pa še nismo ovrednotili dovolj, zato je to problem. Tudi sicer Slovenci ne spoštujemo dovolj veličin, ki jih je naplavila narodova zgodovina. Inštitut Jožeta Pučnika ima pri tem pomembno poslanstvo, a nima dovolj financ za svoje delo. Sicer se stvari počasi izboljšujejo, saj se po njem imenuje letališče, tudi parki, kak spomenik ali šola. A zaslužil bi si mnogo več …

DEMOKRACIJA: Pahor je ob tem poudaril, da so se zgodovinske zamere dela slovenske javnosti do Pučnika začele v njegovih prizadevanjih za odkrivanje resnice v zvezi s povojnimi poboji. Podobno je menil tudi nekdanji predsednik vlade in SDS Janez Janša, ki je dodal, da si je Pučnik ves čas prizadeval, da bi v družbi nastal konsenz, da je zločin zločin ne glede na to, kdo ga stori. Hkrati je ocenil, da takšnega konsenza v Sloveniji še danes ni …

Zver: Ne bi se strinjal z oceno, da so se zamere začele z njegovim delom v tej znameniti komisiji. Takoj ko je naznanil, da se bo vrnil v Slovenijo, je postal tarča. Ne samo dominantnih medijev, ki so si izmišljevali vse mogoče, ampak tudi Udbe, ki ga je nadzirala, tudi fizično, kar mi je sam potrdil. To, kar je hotel narediti iz Slovenije v kulturnem smislu, je sprava, a na podlagi zgodovinske resnice. Kot racionalist se je bojeval proti zlagani resničnosti in verjel, da Slovenija premore dovolj veliko kritično maso avtonomnih osebnosti za spremembe. Zadnja leta svojega življenja je spoznal, kot ste sami pravilno ocenili, da ni čisto tako. Preveč je bilo poškodovanih mentalitet.    

DEMOKRACIJA: Na posvetu so se govorci strinjali, da je bil Pučnik dosleden pri svoji misli in da ga nobeno okolje ni motilo pri izražanju njegovega prepričanja. Soglasno so ga označili za borca za slovensko državo, pri čemer po njihovo ni iskal osebnih koristi in ni bil ne oblastiželjen ne častihlepen. V luči tega pa se je sociologinja Spomenka Hribar ostro spravila nad Janšo, ki da je »oblastiželjen in nasprotnega karakterja od Pučnika«. Zatrdila je celo, da je Janševa tretja vlada  Slovenijo skoraj spravila na kolena. Kako komentirate ta njen slaboumni nastop?

Zver: Pred nekaj več kot 25 leti sta oba Hribarja imela v Šentjoštu zanimivo debato z Janezom Janšo. Razpravo je posnela in objavila Demokracija. Pokazala je na razpoke v pogledih in Spomenkino ujetost v stare vzorce in strukture, medtem ko se je Janša predstavil kot moderen in odgovoren politik. S Pučnikom se je Spomenka politično razšla že bistveno prej. Bral sem del njene korespondence s Pučnikom iz 80. let prejšnjega stoletja. Ne morem reči, da niso vzpostavili dobrih osebnih odnosov. Med drugim ga je prosila, če ji lahko iz Zahodne Nemčije priskrbi računalniške diskete, kakšno literaturo. Kakšnega trajnostnega prijateljstva pa iz dopisovanja nisem zaznal. Po padcu Demosa, ki ga je pomagala zrušiti, pa si ne predstavljam, da bi lahko še kdaj sodelovala. Zato ne razumem organizatorja omenjenega simpozija, zakaj jo je povabil na tak dogodek. Pučnik si tega ni zaslužil. Spomnimo, da je podoben izpad imela že v predsedniški palači na podobnem dogodku. Poleg tega se mi zdi, da se situacija s starostjo pri njej le še slabša.

Ne smemo kupiti cenene teze, da sta bila Pučnik in Janša nasprotna karakterja. Morda bi bilo vredno kaj o tem napisati, a dejstvo je, da gospa Hribarjeva zlorablja Pučnika, ko bije svojo nerazumno bitko z Janšo. Slednji to sicer stoično prenaša, ampak na njegovem mestu bi se izogibal srečanj z njo.

Evropski poslanec Milan Zver (Foto: Evropski parlament)

DEMOKRACIJA: V preteklosti ste bili državni svetnik, poslanec in minister. Ste evropski poslanec. Kako s svojimi izkušnjami presojate prve mesece delovanja Golobove vlade?

Zver: Res imam bogate politične izkušnje, ali drugače rečeno, sem dovolj star, da lahko primerjam vlade med sabo, tudi leve provenience. Drnovškovi ne moremo kar tako odreči kompetentnosti, dasiravno je začel z birokratizacijo novonastale države. Z Ropovo, Pahorjevo in Šarčevo pa nismo imeli veliko sreče. Toda ko misliš, da niže ne gre, levica vedno preseneti. Moja ocena delovanja vlade je slaba in moram izpostaviti, da se pod njo prvič bojim za prihodnost naše države.

 

DEMOKRACIJA: V mislih imam tudi dejstvo, da so predstavniki gospodarstva in obrti kritični do njenega počasnega odzivanja …

Zver: Prejšnja vlada je pustila dobro dediščino in v težki časih z obširnimi zakoni PKP priskočila na pomoč praktično vsem in to so ljudje tudi občutili. Predvsem pa je prejšnja vlada v covidni krizi ponudila najboljše rešitve za gospodarstvo. Učinkovitost protikriznih ukrepov prejšnje vlade je ocenil ugledni Economist in nas je postavil na 2. mesto na lestvici držav OECD po okrevanju gospodarstva. Bili smo 3. z najmanjšo brezposelnostjo v Evropi, največjo gospodarsko rast ipd. Danes pa vlada Roberta Goloba ruši vse od prej in le čaka na ukrepe in priporočila iz EU. Ni proaktivna in to skrbi gospodarstvo, ki se pripravlja na prihajajoče težke in mrzle mesece. Si predstavljate, da bi imeli tako neodzivno vlado v času najhujše epidemiološke krize?

 

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na to, da se včasih zdi, kot da ton tej vladi, tej koaliciji, daje ekstremistična Levica, ki se je komaj prebila v Državni zbor Republike Slovenije?

Zver: Stranka Levica je vrv okoli premierjevega vratu. V tujini že spoznavajo to dejstvo. Zadnjič npr. je neki evropski medij države orisal z barvo vlad, ki so v Evropi ta čas na oblasti. Slovenija je bila obarvana temno rdeče, v opisu pa je pisalo ekstremno leva vlada. In žal je res tako. Poglejte samo, kako se je naš odnos do Rusije ali Ukrajine spremenil. Ko države članice sprejemajo nekatere pomembne ukrepe, je Slovenija v tisti skupini članic, ki so zelo zadržane do novih sankcij. Tak primer je nasprotovanje prepovedi turističnih vizumov za ruske državljane, ki se bodo prej ali slej morali upreti norostim, ki jih počne Putin. Hitro so začeli tudi s spreminjanjem družinskega zakonika, podiranjem ograj na meji, z vabljenjem migrantov ipd.

 

DEMOKRACIJA: Leva vladna koalicija je v državnem zboru sprejela že vrsto spornih zakonov oziroma sprememb zakonov. O treh ali štirih zakonih oziroma novelah zakonov bomo očitno odločali na referendumih …

Zver: Še nikoli do zdaj se ni zbralo več kot 157.000 podpisov. Vsi trije zakoni so izjemno škodljivi, zato so se ljudje pridružili pobudi. Dolgotrajno oskrbo, ki je rakrana slovenske družbe, namenoma blokirajo, ker bodo milijone, ki bi bili potrebni za oskrbo naših najstarejših, raje namenili v nove študije. Problematika me tudi zasebno zanima, saj imam mamo v domu starejših. Slišal sem, da je bilo v dveh desetletjih pripravljenih kar 120 različic predlogov zakonov, ki bi urejali to področje. Na desetine milijonov je levica namenila študijam, namesto da bi gradili prepotrebne domove za starejše. Janševa vlada je po 20 letih poskusov končno sprejela zakon, ki bi dokončno uredil to problematiko. A žal bomo z blokado Golobove vlade še naprej zanemarjali naše starše, stare starše in vse, ki so oskrbe potrebni. Pri RTV pa gre le za stisko levice, ki nenadoma nima svojega vodstva, s katerim bi popolnoma nadzirala zavod. Za ta cilj so pripravljeni spreminjati zakon, da bi se vrnili časi, ko so bili na vrhu zavoda najvidnejši funkcionarji SD, npr. Kocijančič, Pikalo ali Baškovič.

Da ne govorim o 20 ministrstvih in vsej novi birokraciji, ki jo v kriznih časih hoče uvesti Golob. S tem bi po številu ministrstev na prebivalca postali celo svetovni rekorderji. Premierja zanima le njegov položaj; drži se pravila, da čim več je ministrov, močnejši je njegov položaj.

 

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na to, da vladajoča koalicija skuša s pomočjo preiskovalne komisije, ki jo vodi nekdanja novinarka RTV Slovenija, poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, obračunati z vladi neljubimi mediji?

Zver: Takoj sem pisal Sophie in ‘t Veld, ki je vodja delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za ugotavljanje dejstev v Sloveniji. Zanima me namreč njeno mnenje glede omenjenega dopisa, ki pomeni grob poseg v svobodo medijev. Napadla je samo izbrane, npr. tednik Demokracija, televizijo Nova24TV in poleg drugih še portal Požar. Pri tem gre pravzaprav za maščevalni pohod. Evropski parlament je novembra 2020 sprejel Resolucijo o krepitvi medijske svobode. Med drugim je pozval Komisijo, naj dejanja vlad držav članic, s katerimi poskušajo škoditi medijski svobodi in pluralnosti, obravnava kot hudo in sistematično zlorabo pooblastil in kot dejanja, ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU iz 2. člena Pogodbe o EU. Sedaj me pa zanima, kaj bo, čeprav si od kolegice Zofije ne delam nikakršnih utvar. Tudi komisarka Jurova se je nekoč postavila za novinarje in javno zahtevala, naj delajo brez strahu. Kaj bo sedaj rekla, ko v Sloveniji odpravljajo pluralnost?

 

DEMOKRACIJA: Pred nami so predsedniške volitve. Vi ste bili predsedniški kandidat leta 2012. Kako vidite tokratno predsedniško kampanjo?

Zver: Kandidiral sem kot kandidat stranke, podpiral vlado, ki je takrat morala sprejemati nepriljubljene ukrepe ipd. Težke okoliščine. Poleg tega sem imel dva močna protikandidata. Nekateri naši volivci so takrat glasovali taktično, se pravi za Pahorja, ki je imel v drugem krogu več možnosti, da premaga nesprejemljivega Türka. Tokrat ima Logar lepe možnosti, saj nima tako konkurenčnih protikandidatov. Lahko nastopa s pozicije opozicije, skratka, ima več manevrskega prostora. Upam, da bo izrabil priložnost in zmagal.

Evropski poslanec Milan Zver (Foto: Evropski parlament)

DEMOKRACIJA: V preteklosti ste bili predsednik Odbora SDS za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS, ste evropski poslanec in zelo mednarodno dejavni. Kako ocenjujete novo slovensko zunanjo politiko? Tudi v luči vojne v Ukrajini …

Zver: Zadnja Janševa vlada je zunanjo politiko obrnila v pravo smer, v smer evro-atlantskih povezav. Sedaj so spet poskusi, da se bolj preusmeri na jugovzhod in vzhod. Če ne bi bilo ruske agresije na Ukrajino, bi preusmerjanje hitreje steklo, sedaj pa imajo nekaj težav zaradi relativno enotnega odziva EU na vojno. Slovenska zunanja politika bi morala nadaljevati Janšev pristop; med drugim si je s svojim odnosom do Ukrajine ustvaril velik ugled v Evropi in širše.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na obračun z veleposlanikom Tonetom Kajzerjem?

Zver: Vlada je tudi v tem primeru sprejela skrajno nesorazmeren ukrep, ki ima lahko negativne učinke tudi na odnose z ZDA. Prav zanima me, kdo ga bo zamenjal. Ne bi želel, da nas tam spet predstavlja kak nasprotnik prve države sveta.

 

DEMOKRACIJA: Naj preideva k tej strašni vojni v Ukrajini. Kako ocenjujete odziv Evropske unije na Putinovo brutalno vojaško agresijo na Ukrajino?

Zver: Bom rekel, da je odziv kar soliden. Agresija je v bistvu poenotila evropsko politiko. Le malo skrajnežev je v evropskem parlamentu, ki še podpirajo vojno ali Putina. Poleg enotnega glasu štejejo predvsem dejanja poleg institucij predvsem držav članic. Aktivna bilaterala držav članic z Ukrajino je pomembna tudi zato, da Nata neposredno ne potegnejo v vojno. Ukrajinska stran se je stabilizirala, medtem ko je ruska zelo hitro pokazala svoje hibe. Putin je v škripcih in bo težko končal vojno.

 

DEMOKRACIJA: Kako pa odgovarjate tistim, ki močno poudarjajo, da sankcije ne škodujejo samo Ruski federaciji, ampak tudi članicam EU, in da imajo od tega največje gospodarske koristi Združene države Amerike?

Zver: Dejstvo je, da na dolgi rok najbolj in vsestransko škodujejo Rusiji, res pa je, kar lahko opazimo, da škodujejo tudi Evropi. A načela nekaj štejejo v življenju ljudi kakor tudi držav, zato je prav, da smo se postavili na pravo stran zgodovine. Treba se je zavedati, da je vojna zelo draga in da si je Rusija ne more privoščiti v nedogled. Rusija je torej padla v zelo neugoden položaj.

Če pa imajo od tega največ gospodarske koristi ZDA, lahko le rečem, da me to sploh nič ne moti. Na koncu bodo spet oni tisti, ki bodo morebiti reševali Evropo. Zato jih spoštujem.

 

DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete delovanje Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen?

Zver: Mislim, da Komisija dela dobro pod njenim vodstvom. Predsednica vodi močno vojsko vrhunskih strokovnjakov, razpolaga z velikim denarjem. Ni težko, če si sposoben in voljan. Mene osebno moti način, kako je prišla na to mesto. Sicer je v medinstitucionalnih odnosih videti, da Komisija pridobiva moč, včasih si prisvoji kakšno pristojnost parlamenta, kar seveda ni v redu za evropsko demokracijo, ki je dokaj unikatna. Morda v tej sestavi nimamo močnih imen, so pa zato močni uradniki na tretjih in četrtih ravneh, ki pa dejansko vodijo delo Komisije. 

 

DEMOKRACIJA: V luči vojne v Ukrajini se je kar nekoliko pozabilo na nezakonite migracije na staro celino. Medtem ko se Evropejci, ki imamo že tako ali tako izredno nizko rodnost, spet pobijamo med seboj, v Evropsko unijo pospešeno prihajajo nezakoniti migranti iz Afrike in Azije. Avstrijski kancler Karl Nehammer je v pogovoru za nemški časnik Welt opozoril na znatno povečanje nezakonitih prehodov avstrijske meje in v zvezi s tem ostro kritiziral neodzivnost Evropske komisije. Poudaril je, da migranti pred vstopom v Avstrijo prečkajo več članic EU, ne da bi jih pri tem kdo ustavil. Seveda je tu tudi velika odgovornost nove slovenske vlade …

Zver: Res je. Nov velik migratski val je praktično že tu, okrepljen zlasti na Zahodnem Balkanu. Slovenska vlada podira ograje, migrantom in tihotapcem odpira vrata, avstrijski kancler pa bo še bolj zaprl meje. In postali bomo žep z velikim bremenom. Olja na ogenj je prilila še srbska vlada, ki je s prostovizumskimi ukrepi v Srbijo pripeljala na desettisoče Burundijcev, Sircev, Kubancev, celo Indijcev ipd. Vsi ti seveda nadaljujejo pot v EU in prag tolerance do nezakonitih migracij je vse nižji ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi.

DEMOKRACIJA: V Iranu potekajo množični protesti proti teokratski oblasti. Pred dnevi ste v evropskem parlamentu kot soorganizator konference Skupine prijateljev svobodnega Irana pozvali k uvedbi sankcij proti totalitarnemu iranskemu režimu …

Zver: Že več kot deset let sodelujemo z iranskim opozicijskim gibanjem, ki ga vodi Mariam Rajavi. To je gibanje, ki si prizadeva za svobodo, demokracijo, sekularno družbo, enakost med spoloma, tržno gospodarstvo, popravo krivic ipd. EU v zadnjih letih ni ubrala pravilne politike do Teherana. Vse preveč je paktirala z iranskim režimom in mu na ta način dajala legitimnost. Režim vsakokrat, ko izbruhnejo večji protesti, zapre na tisoče ljudi, na stotine jih ubije. Mednarodna skupnost je Iranu pred leti sprostila 100 milijard ameriških dolarjev, ta jih pa sedaj uporablja na sporne načine. Nadaljuje z jedrskim programom, hitro se oborožuje, celo Rusiji pomaga pri agresiji. Še bi lahko našteval, da bi videli, da Iran ni naš partner.

 

 

DEMOKRACIJA: In še vprašanje za konec. Kje vidite izhod iz neverjetnih turbulenc, ki smo jim danes priča na mednarodni politični sceni, ko se postavlja tudi vprašanje, ali nam grozi tretja svetovna vojna? Jedrska vojna … Vaša sklepna misel!

Zver: Ni prijetno skleniti intervjuja z jedrsko grožnjo, je pa res, da je čedalje verjetnejša. Putin nima možnosti za zmago s konvencionalnim orožjem, zato je glede na njegovo mentalno držo verjetno, da ga bo uporabil, sicer v omejenih oblikah. A že pomisel na to je grozljiva.

Naša skupna evropska težava je, da na področju obrambe in varnosti ne analiziramo situacij dovolj dobro in posledično slabo ali pa sploh ne reagiramo. Putinizem nas ogroža že dve dobri desetletji, pa ni bilo pravočasnega in ustreznega odziva. On ne preseneča, pri njem je vse predvidljivo, če poznamo zadeve. Mnogo stvari bi nam bilo prihranjenih, če bi varnostno in obrambno politiko jemali bolj resno.

Evropski poslanec Milan Zver (Foto: Evropski parlament)

Biografija

Milan Zver je doktor političnih znanosti, univerzitetni profesor, poslanec v evropskem parlamentu. Pred tremi desetletji se je na povabilo dr. Jožeta Pučnika aktivno vključil v politiko in postal njegov svetovalec. Kasneje se je zaposlil na ministrstvu za obrambo in postal vodja kabineta ministra Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko so odstavili ministra Janšo, se je zaposlil na Mestni občini Ljubljana. Kasneje je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet, državni svet in državni zbor. Bil je tudi minister za šolstvo in šport ter v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 predsednik Sveta EU za izobraževanje in šport. Leta 2009 je s SDS zmagal na evropskih volitvah in to ponovil še leta 2014 in 2019. Dva mandata je vodil slovensko delegacijo v Evropski ljudski stranki v evropskem parlamentu. Je avtor znanstvenih monografij, številnih strokovnih knjig in člankov. V EP je stalni poročevalec za najuspešnejši evropski program Erasmus plus in za skrbniške sklade. Je član zunanjepolitičnega odbora EP in podpredsednik delegacije za Jugovzhodno Azijo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine