Tri tedne pred lokalnimi volitvami smo se pogovarjali s poslancem in predsednikom Mestnega odbora SDS Ljubljana dr. Anžetom Logarjem, ki s široko podporo izvorno demokratičnih, evropsko razvojno usmerjenih političnih sil kandidira za župana Ljubljane. Pred njim je veliko soočenje z razvpitim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki se utaplja v korupcijsko-mafijskih aferah, a je še vedno velik favorit. Do kdaj še?
Gospod Logar, glede na to, da ste poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, izvoljeni na listi Slovenske demokratske stranke, naj vas najprej vprašam, kako ocenjujete prve tedne delovanja Šarčeve vlade?
Težko karkoli ocenjujem, ker ni kaj oceniti …
Vas karkoli glede te vlade preseneča?
Deluje tako, kot sem pričakoval. Torej vse za to, da se nič ne spremeni. Nakazuje pa se, da bo šla Šarčeva vlada pri tem še v večji ekstrem. Test bo imenovanje ustavnega sodnika. Imamo izjemno priložnost, da med ustavne sodnike izvolimo Verico Trstenjak, vrhunsko mednarodno priznano pravno strokovnjakinjo. Vsaka normalna koalicijska večina bi takšno priložnost zgrabila z odprtimi rokami.
Kako pa delujejo kot koalicija petih oziroma šestih strank v državnem zboru?
Tu preseneča samo poskus prevlade Alenke Bratušek. Ali je to zgolj v funkciji kampanje pred lokalnimi volitvami za kakšen svetniški sedež več ali pa ima dejansko ambicijo voditi vlado, bomo videli kmalu. Zdi se, da bo z vsebinsko usmeritvijo na upokojensko generacijo pohrustala DeSUS. Na naslednjih volitvah zna imeti torej DeSUS silne težave z vstopom v parlament. Konec mandata bo očitno zaznamovan tudi s samoizpraznjenim SMC, LMŠ pa bo na meji parlamentarnega praga. Ker si Levica ne bo upala uporabiti svojega nadkoalicijskega položaja, ki bi precej predčasno povzročil padec vlade, tudi ne bo med večjimi »dobičkarji« te koalicijske zgodbe.
Si upate napovedati, ali bodo zdržali celoten mandat?
To je vlada šestih odtenkov rdeče, od katerih vsaj dveh v naslednjem sklicu ne bo več v parlamentu. Preživitveni nagon bo tako blažil medsebojne spore. Po drugi strani pa bodo stranke, ki bodo želele ostati v parlamentu, javnosti vendarle morale pokazati, da so »žrtve« te koalicije in da zaradi svoje šibkosti pač niso mogle vplivati na delo koalicije. Za ta namen bodo morale vsaj pred kamerami rušiti koalicijo od znotraj. Skratka, do nekega trenutka bo videti, kot da bodo obstali, potem pa bo šlo navzdol. Koliko pred iztekom mandata, pa ne znam napovedati. Menim pa, da se v prihodnjih dveh letih ne bo kaj veliko spremenilo.
V prejšnjem mandatu ste vodili parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala z ugotavljanjem zlorab v slovenskem bančnem sistemu in ugotavljala vzroke za še drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Kako gledate na to, da bo NLB očitno prodana po nižji ceni, kot bi bila, če bi jo prodali konec lanskega oziroma v začetku tega leta? Kdo je odgovoren za to?
Predstavljajte si gnev ustvarjalcev javnega mnenja, če bi takšno ceno dosegli v času vlade Janeza Janše! Primarno odgovorne so uprave banke, ki so izvajale, dopuščale oziroma niso sankcionirale kriminalnih dejanj, ki so se odvijala v banki. Za katastrofalno nizko ceno pa so odgovorni Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan. Zato, ker je njihova koalicija v parlamentu sprejela strategijo upravljanja z državnimi naložbami, ki je predvidevala prodajo NLB prek IPO, in zato, ker je popustila centrom moči pri prvi prodaji pred dobrim letom. S tem so ceno banki zbili za približno 40 odstotkov. Za prodajo polovice NLB bomo dobili samo tretjino tega, kar smo dali zgolj za sanacijo slabih kreditov. Volivci torej vedo, komu izstaviti račun.
No, če preideva na prihajajoče lokalne volitve, ki bodo 18. Novembra, zakaj ste se odločili kandidirati za župana slovenske prestolnice, se pravi za prvega človeka mestne občine Ljubljana?
Zanimivo vprašanje. Se vam ne zdi, da je to logična izbira?
Ampak, ali ne tvegate veliko?
Morda. A nisem tip politika, ki bi druge pošiljal v ogenj po žerjavico. Nasploh je politika tvegan posel.
Vaš predvolilni progam oziroma nosilni slogan se glasi Pozdravimo Ljubljano. Kaj želite s tem povedati, sporočiti volivkam in volivcem?
Nosilni slogan izhaja iz tega, da smo zdravje postavili v središče programa. Obljubljamo več sredstev za zdravstveno varstvo, poleg tega pa bomo spodbujali čiste tehnologije, udejanjali pametne prometne rešitve z namenom zmanjšanja izpustov in spodbujali uporabo javnega transporta. Ima pa slogan tudi druge pomene, zato si ga vsak lahko razlaga po svoje.
V programu je ena vaših glavnih prioritet zdravje meščank in meščanov Ljubljane. Pravite, da boste začeli pri temelju, pri zdravju, pri skrajšanju čakalnih vrst. Kako boste to dosegli?
Hvala za to vprašanje, ker se med kampanjo srečujem s kar nekaj dvomljivci glede tega našega cilja. Stvar je precej preprosta. Mesto je odgovorno za zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva. Na tem področju nastajajo nedopustno dolge čakalne vrste predvsem pri zobozdravstvu, fizioterapiji in ginekologiji. Če moraš za prvi zobozdravstveni pregled čakati tudi do tisoč dni, ob tem da vsak mesec plačuješ prispevke za zdravstveno varstvo, očitno nekaj ne deluje prav. In tu bi vstopili mi. Na podlagi potreb po zdravstvenih posegih, kjer nastajajo čakalne vrste, bi mesto od ponudnikov zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže in pri zasebnih ponudnikih odkupilo manjkajoče število posegov. Mesto bi zaradi ekonomije obsega na trgu storitev nastopalo kot velik pogajalec, s tem pa iztržilo ugodnejše cene. Občanke in občani bi dobili ustrezno storitev v kratkem času, vrste bi izginile, pocenile pa bi se tudi storitve. V bistvu gre za spremembo paradigme javnega zdravstva. Javno ni tisto, kar se izvaja v javni mreži oziroma pri koncesionarjih, ampak tisto, kar je financirano z javnim denarjem. V tem primeru nimamo več različnih »hitrosti« pri posegih v javnem in zasebnem delu, pa tudi t. i. dvoživk ni več. V bistvu bi s tem na zelo preprost in razmeroma hiter način dokazali, da se dajo stroški zdravljenja uspešno znižati, čakalne vrste pa korenito zmanjšati.
Drug sklop vašega programa govori o »pametni Ljubljani«. Se pravi, da nov asfalt tik pred volitvami ni več »in« oziroma aktualen, ali pač?
Nov asfalt je pred volitvami vedno »in«. Ni pa to raketna znanost, kot se zdaj poskuša prikazati v Ljubljani. Pri krmilnikih semaforjev, pri razporeditvi tras javnega transporta, pri upravno-računovodskem delu javnih podjetij Ljubljana v zadnjih dvanajstih letih stopica na mestu. Medtem pa druga mesta z uporabo sodobnih tehnologij vzpostavljajo pametno semaforizacijo, ki se prilagaja gostoti prometa ali onesnaženosti zraka. Javni transport se prilagaja novim trendom, ponujajo se nove oblike posebej prilagojenih rešitev, do katerih lahko dostopate prek svojega pametnega telefona in si na primer tuje transportno sredstvo ukrojite o lastnih transportnih potrebah. Na Dunaju praktično na vsakem koraku srečate električne skiroje, ki jih odklepate z mobilnim telefonom in pustite tam, kjer končate svojo pot. In tam jih prevzame nekdo, ki je ravno začel svojo pot. V Hannovru testno razvijajo javni transport s pomočjo popolnoma prilagodljivih in izjemno udobnih kombijev, ki vam med javnim prevozom brez vnaprej določenih postaj omogočijo pisarno v malem. Kje v tem razvojnem trendu je Ljubljana? V fazi, ko položnice javnih podjetij še vedno ločeno v papirni obliki prihajajo na dom, javni prevoz pa ima povprečno hitrost 17,9 kilometra na uro oziroma najmanj med vsemi primerljivimi evropskimi mesti. Skratka, manevrskega prostora za razvoj je še veliko.
Obljubljate Ljubljano brez prometnih zastojev. Kako boste to uresničili, saj številno osebnih avtomobilov še naprej narašča?
Samo z optimizacijo obstoječe ureditve se lahko pretočnost poveča za 20 odstotkov. Potrebujete pa za to ustrezen prometni model, ki ga Ljubljana nima. Zato je toliko stihijskih rešitev, ki samo dodatno blokirajo promet. Ljubljana zaostaja še v nečem − ponuja samo eno obliko javnega transporta, avtobuse. Ima pa srečo, da ima železniške tire iz kar petih smeri, od koder prihaja večina dnevnih migracij. Javni transport je zato treba tesneje navezati na železniško omrežje, kjer danes ni zagotovljene ustrezne frekvence vlakovnih povezav. Z nakupom novih 50 vlakov se bo stanje bistveno izboljšalo. V ta namen bo treba z železnicami skleniti krovni sporazum, ki bo omogočil uspešno integracijo javnega transporta. Če k temu dodamo pospešeno izgradnjo P+R in bistveno ugodnejšo cenovno politiko avtobusnih kart ter brezplačne urbane za upokojence, bo povečana uporaba javnega transporta posledično razbremenila pritisk na ljubljansko cestno omrežje.
Sedanji ljubljanski župan Zoran Janković je s svojim vodenjem Ljubljane nekakšen sinonim za korupcijo, klientelizem in še bi lahko naštevali. Vi ugotavljate, da korupcija najeda ugled in finančno stanje občine. Obljubljate ničelno stopnjo tolerance do korupcije. Kako boste do dosegli?
Že sama zamenjava župana bi imela svoj vpliv. Se vam zdi normalno, da se na milijonske razpise prijavljajo vedno eni in isti, čeprav je v Ljubljani množica uspešnih gospodarstvenikov in obrtnikov? Pogoji razpisov bodo postali odprti, torej ne bodo izključevali večine ponudnikov, merilo bo cena in kakovost, ne pa osebno poznanstvo z županom. Dolga lista izvajalcev, ki pod aktualnim županom niso smeli izvajati del − preprosto niso bili izbrani, četudi so oddali najboljšo ponudbo −, se bo sprostila in naenkrat bo bistveno več ponudnikov, posledično pa tudi nižje cene. Prav tako bomo oblikovali posebno delovno telo, komisijo za nadzor nad porabo javnih sredstev, kjer bo imela večino opozicija.
Obljubljate tudi participativni proračun. Kaj to v praksi pomeni? Da boste dali mestnim četrtim spet večjo veljavo, možnost soodločanja?
Tako je. Večje pristojnosti, več denarja – 30-krat več kot danes, predvsem pa možnost, da krajani sami odločijo, kaj je za njihovo četrt najpomembnejše.
Ste županski kandidat SDS. Kot županskega kandidata so vas podprli tudi Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Glas za otroke in družine, Lista Bojana Požarja in verjetno sem še koga pozabil … Kaj vam ta široka podpora pomeni?
Veliko. Na terenu čutim pozitivno energijo, občutek, da smo skupaj močnejši. Bo pa treba še več. Namreč oditi na volitve. Vsak glas bo štel. In vsak dodaten volivec, ki ga posameznik z obiskom, s telefonskim klicem ali pogovorom na cesti pridobi, je natanko en glas bliže zmagi.
Zakaj naj Ljubljančanke in Ljubljančani podprejo prav vas za župana slovenske prestolnice?
Vidite, tu se morda razlikujem od drugih kandidatov. Moj fokus ni na meni, ampak na tem, kaj Ljubljana danes potrebuje in kdo ji lahko to zagotovi. Med kampanjo predvsem poudarjam, naj se volivci odločijo na podlagi programa. Če želijo razvito, odprto in v prihodnost usmerjeno prestolnico, ki bo v realnem času razreševala odprte probleme, hkrati pa kipela od razvojnega potenciala, potem enostavno morajo glasovati za program Pozdravimo Ljubljano. Ta program pa nisem samo jaz. Sem samo najbolj izpostavljeni obraz tega programa in porok za to, da bo izvršen. Za tem programom sodobne in razvite Ljubljane stoji cela množica mladih in malce manj mladih strokovnjakov, operativcev in razvijalcev, ki vsak dan že leto dni zapored neutrudno pomagajo pri kampanji. Če bodo ljudje izbrali mene, bodo namreč Ljubljančanke in Ljubljančani dobili tudi to ekipo. Zaradi njih je torej prav, da me podprejo v tekmi za župana prestolnice.
In če zmagate, bo na ljubljanskem gradu končno zavihrala slovenska zastava? Bo Ljubljana končno prava prestolnica Slovenije?
Ljubljana bo prava prestolnica Slovenije takrat, ko bodo vsi njeni prebivalci tako čutili. In da, moj cilj bo dosežen, ko bodo v pogovorih o glavnem mestu tudi siceršnji politični nasprotniki govorili z enakim ponosom. Imamo eno zastavo, eno himno in eno glavno mesto. Tu si bodimo enotni.
