Piše: Metod Berlec
Ob dnevu državnosti smo se pogovarjali z zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver. Z njo smo govorili o knjigah in projektu zaznamovanja 30-letnice samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije, ki ga je koordinirala v okviru Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije v času vlade, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša.
DEMOKRACIJA: Gospa Valič Zverova, v teh dneh se spominjamo osamosvojitve Slovenije in agresije jugoslovanske zvezne armade na Slovenijo leta 1991. V lanskem letu smo slovesno zaznamovali 30-letnico samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije. Prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša, je tej obletnici, namenila še posebno pozornost …
Valič Zverova: Ja, res je, v teh dneh zaznamujemo 31. obletnico razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne slovenske države. Spominjamo se pogumnih in hkrati težkih dni, ko smo Slovenke in Slovenci na različne načine branili in ubranili svojo trdno odločitev na plebiscitu decembra leta 1990. Slovenski politiki je bil tedaj dan ukaz za udejanjanje samostojne države. Lahko rečemo, da je bil leta 1991 dosežen vrh zgodovinskega zorenja slovenske nacije. 14. slovenska vlada Janeza Janše je zato v lanskem letu s posebnim sklepom sprejela program praznovanja, v katerem je bilo več kot 600 dogodkov na ravni ministrstev in drugih organov Vlade RS, državnih in drugih organov, organizacij, združenj, društev in lokalnih skupnosti. Verjetno je bilo različnih praznovanj po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu še mnogo več. Konec koncev smo praznovali tudi še letos, zlasti obletnice mednarodnih priznanj. Pred nekaj dnevi smo tako na Brdu pri Kranju postavili stalno razstavo o dogajanju na posestvu od leta 1991 dalje.
Posebna pozornost je posvečena dogodkom v osamosvojitvenem letu 1991 ter obema slovenskima predsedovanjima Svetu EU, leta 2008 in 2021. Brdo je tudi sicer igralo pomembno vlogo v vzpostavljanju spominske krajine na dogodke iz časa slovenske politične pomladi in osamosvojitve …
DEMOKRACIJA: V okviru tega ste lani na vladni spletni strani gov.si/slovenija30 dnevno objavljali prispevke, v katerih ste se spominjali dogajanja na Slovenskem in tudi širše leta 1991 … Kako je bilo s tem?
Valič Zverova: Urad Vlade RS za komuniciranje se je v sklopu zaznamovanja 30-letnice med drugim odločil za objavljanje prispevkov, v katerih so opisani dnevi od 23. decembra 1990 do 15. januarja 1991, od plebiscita do mednarodnega priznanja torej. V uspešnem projektu je sodelovalo 21 avtorjev iz vrst zgodovinarjev, političnih analitikov, publicistov in drugih strokovnjakov. Sama sem kot zgodovinarka z doktoratom iz obdobja slovenske demokratizacije in osamosvojitve v navezi z urednico Danilo Golob ter kasneje še Janijem Drnovškom iz UKOM pregledovala in usklajevala tekste ter komunicirala z avtorji, da bi obsežno gradivo, ki je vsakodnevno nastajalo, čim bolj uspešno prestalo tudi test verodostojnosti. Pri delu smo se naslonili na različne zgodovinske vire: domače in tuje časopise, slovenske časopise iz zamejstva in tujine, literaturo, spletne vire, osamosvojitvene akte RS in drugo. Opis in analiza dogajanja po posameznih dnevih, ki jo najdete na spletni strani gov.si/slovenija30, tako prinaša zelo konkretna dejstva o posameznikih, procesih in pojavih, nasploh o širšem dogajanju v politiki, družbi, posredno tudi o poročanju medijev. To je bilo vsaj do 25. junija 1991 pa tudi še kasneje žal mnogokrat uperjeno proti Demosovi vladi in njenim prizadevanjem za dejansko, ne le operetno osamosvojitev.
DEMOKRACIJA: Na podlagi tega je nastala čudovita knjiga z naslovom Zmagoslavno leto 1991, katere glavna urednica ste bili. Nam lahko poveste kaj več o knjigi, kako je nastajala, s kakšnimi dilemami ste se srečevali njeni ustvarjalci, s kakšnim namenom je bila izdana?
Valič Zverova: Škoda bi bilo, da bi tako bogato gradivo ostalo objavljeno le na vladnih spletnih straneh. Zato je bil sredi lanskega poletja objavljen javni poziv založnikom in z izbrano Založbo Družina smo kaj hitro našli skupni jezik. Sledili so meseci napornega oblikovanja prispevkov in mnogih usklajevanj. V širšem uredniškem odboru knjige Zmagoslavno leto 1991 so poleg mene sodelovali še Tone Rode, mag. Uroš Urbanija, Tanja Glogovčan Belančić, Danila Golob, Jani Drnovšek in Franci Donko. Vključene so bile tudi izjave in fotografije znanih Slovenk in Slovencev, verzi domoljubnih pesmi, fotografije ljudi in narave. Vsak članek v knjigi ima uvod, v katerem so poudarki dogajanja tistega dne. V besedilu prispevka so podrobneje opisani glavni poudarki iz uvoda. Manj pomembni datumi so okrajšani, pomembnejši pa so ohranili večji del besedila s spletne strani. Vsi dnevni prispevki so opremljeni s kodo QR, ki vodi na njegovo objavo na spletni strani gov.si/slovenija30. Objavljeni so tudi uvodni nagovori osamosvojiteljev, besedilo Stali smo in obstali, pojasnilo izbranih kratic in pojmov, predstavitev urednikov in avtorjev ter izbrana literatura in viri. Knjigo smo predstavili aprila letos na Brdu pri Kranju, sledil je seminar za učitelje in predstavitve po Sloveniji. Ustvarjalci knjige si želimo, da bi dosegla čim več ljudi …
Celoten intervju lahko preberete v reviji Demokracija!
