19.7 C
Ljubljana
petek, 25 junija, 2021

Dosedanji zakonik o vodah omogoča gradnjo na priobalnih zemljiščih – za levo klientelo?

Piše: Luka Perš

Predstavljamo vam vse prednosti, ki jih bo prinesla sprememba zakona o vodah. Pokazali vam bomo argumente, zakaj je sprememba zakona o vodah nujna. Levi opozicijski stranki Levica in Socialni demokrati sta se še enkrat izkazali, da branita status quo centrov moči gradbenega lobija. 

Novelirani Zakon o vodah je bil pripravljen z namenom večanja poplavne varnosti. Iz Sklada za vode se namenja dodatnih 17 milijonov evrov prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti, s čimer velik del državljanov ne bo več poplavno ogrožen. Novi zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki ne bo izdano v primeru negativnih vplivov na vode in okolje.

Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in še te zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Slednje se izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje stanja voda ali kako drugače vpliva na okolje.

Sprememba zakona o vodah ne prinaša privatizacije vode!
Novela zakona o vodah nikakor ne prinaša privatizacije vode. Novela postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni rabi. Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.

Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bila na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Z novelo Zakona o vodah to možnost prepovedujejo, saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem zakon zaostruje pogoje in dodatno ščiti naše vodne vire.

Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, dokazujejo številne izjeme, ki so dovoljevale gradnjo na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo izdanih kar 54 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev proizvodnih objektov, med drugim tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume ter takšnih ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja.

 

Novela zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Nov zakon o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode. Druga alineja 37. člena zakona o vodah tudi določa, da se vodno soglasje lahko izda, če:

1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,

2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,

3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,

4. je omogočeno izvajanje javnih služb,

5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in

6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.«

Levici ni mar do okolja, saj se bori za interese gradbenega lobija!
Referendum je škodljiv za slovenske vode. Ohranja se dosedanja ureditev, ki med drugim na priobalnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov. Zaradi sedanje oblike se dogajajo ekscesi, kot je omogočanje postavljanje objektov v zasebni rabi in s tem tudi privatizacijo vodnih virov. Sedanja ureditev predstavlja težavo občinam, ki jim otežuje urejanja priobalnih zemljišč in postavitev javne infrastrukture.

Zakon ne bo več dopuščal izjem zasebnih posegov na priobalna zemljišča, ki so bile v preteklosti dopuščene. Pretekle vlade so bodisi na predlog ministrstva ali občin sprejele uredbe za 55 izjem, na Direkciji RS za vode pa čaka kar 30 zadev za posege na priobalna zemljišča. Med njimi najdemo tudi zasebne objekte kot so stanovanjske hiše ali vile, industrijske objekte, poslovne objekt in hale,…

 

Odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno, vendar zgolj pod pogojem, če to možnost najprej dovoljuje prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij in mnenje dajalcev. Teh objektov ravno tako ne bo možno graditi, v kolikor bi bila poplavna varnost ogrožena, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda.

Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti. Odločanje o posegih z Zakonom o vodah ne bo več politično, torej s sprejemom uredbe na Vladi RS, temveč strokovno. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala Direkcija RS za vode na nivoju odločbe.

Zanimivo, prav ekologi in okoljski aktivisti bi morali podpreti spremembe zakona, ki otežuje ali prepoveduje gradnjo na obalnih pasovih. A vsak posameznik z malo logike ugotovi, da s spremembo zakona gradbena podjetja imeli zelo malo možnosti, da bi lahko gradili na priobalnih pasovih. Vsak pa tudi ve, da prav gradnje na priobalnih pasovih, spadajo večinoma med najdražje investicije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine