9.3 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Dominik Štrakl: »Če ima država takšno opozicijo, zunanjega sovražnika ne potrebuje«

Piše: Metod Berlec

O aktualnem dogajanju in problematiki mladih smo se pogovarjali z novim predsednikom Slovenske demokratske mladine Dominikom Štraklom, ki je tudi asistent pri evropskem poslancu Milanu Zveru. 

DEMOKRACIJA: Dominik, januarja si bil izvoljen za predsednika Slovenske demokratske mladine. Doma si iz Prlekije, od koder izhajajo nekatera velika imena slovenskega naroda; od Franca Miklošiča, Franca Ksaverja Meška, dr. Antona Korošca, dr. Antona Trstenjaka pa vse do dr. Ivana Štuheca v sedanjem času, da ne naštevam naprej. Kako je Prlekija zaznamovala tvoja otroška leta? 

ŠTRAKL: Najprej najlepša hvala za povabilo in priložnost. Prlekija je zame najlepša pokrajina v Sloveniji. Neokrnjena narava, urejeno in čisto okolje, bogata kulturna dediščina. Veliko prostora za rekreacijo, okusna hrana in dobri sosedje. Prihajam iz majhne vasi Bunčani, kjer smo vaščani zelo povezani med seboj. Vedno smo znali stopiti skupaj, ko je bilo treba, in si med seboj pomagati. V takšnem okolju je bilo lepo odraščati in takšno okolje me je zagotovo zaznamovalo v dobrem smislu. Zato vedno rad s ponosom povem, da sem Prlek.

DEMOKRACIJA: S kakšnimi vrednotami si odraščal? 

ŠTRAKL: Prihajam iz verne družine. Moje odraščanje je bilo v skladu s krščanskimi vrednotami. Starši so mi že zelo zgodaj privzgojili vrednote, ki so me oblikovale v človeka, kot sem danes. Dali so mi vedeti, da sta poštenost in resnica temelj življenja. Stati za svojimi prepričanji ne glede na vse in vedno delati to, kar misliš, da je prav. To je moje življenjsko vodilo.

DEMOKRACIJA: Kako si se navdušil za politiko? In kdaj? 

ŠTRAKL: Že zelo zgodaj so me začela zanimati družbena vprašanja. Spraševal sem se, kakšno je mesto in vloga posameznika v skupnosti, v družbi, v državi. Kaj je pomembnejše, posameznik ali družba? Začel sem prebirati politične teorije, družbene ureditve in biografije pomembnih osebnosti naše zgodovine. Spoznaval sem, da le odgovoren in aktiven posameznik lahko pripomore k oblikovanju boljše prihodnosti. Nekako sem začutil to odgovornost, da družbi, ki me je oblikovala v to, kar sem, in mi še vedno pomaga razvijati svoje potenciale, tudi nekaj vrnem. Po premisleku sem se odločil, da se pridružim v Slovenski demokratski stranki.

DEMOKRACIJA: Če se ne motim, si kljub svoji mladosti, že kar lep čas član Slovenske demokratske stranke in s tem tudi Slovenske demokratske mladine?

ŠTRAKL: Drži. V Slovensko demokratsko stranko sem vstopil decembra 2010. Moje aktivno delovanje v podmladku pa se je začelo nekaj mesecev pozneje, ko sem v Veržeju s somišljeniki ustanovil lokalni odbor SDM.

DEMOKRACIJA: Zakaj si se pridružil prav SDS? 

ŠTRAKL: Mislim, da je na to vprašanje preprosto odgovoriti. Slovenska demokratska stranka predstavlja politično normalnost. Tisto politično normalnost, ki je v slovenskem političnem prostoru nujno potrebna. V svojem programu ima zapisane tradicionalne vrednote, v ospredje postavlja našo identiteto, kulturo in jezik. Prepričana je, da je družina osnovna celica družbe. Prizadeva si graditi moderno zahodno demokracijo. Zaveda se, da slovenska država redstavlja pomembno vrednoto in da si je za razvoj demokracije treba neprestano prizadevati. Pri tem sem tudi sam želel sodelovati in prispevati svoj del.

DEMOKRACIJA: Kako pa vidiš položaj mladih v slovenski družbi? 

ŠTRAKL: Mislim, da danes mladi v naši državi živimo dobro. Imamo nešteto več možnosti in priložnosti, da razvijemo svoje talente in potenciale, kot so jih imeli naši starši. Vprašanje se postavlja, ali se tega zavedamo. Kar mene najbolj moti, je apatija mladih na področju politične participacije. Mladi bi se morali ukvarjati s temami, ki se nas tičejo. Največja težava mladih so zagotovo stanovanjska problematika, socialna varnost in zaposlovanje. Vse to in še več so teme, ki so pomembne za našo prihodnost. Potrebne bo več aktivnosti mladih, če bomo želeli rešiti to problematiko, ki ovira razvoj naših potencialov. Mislim, da bi se tega morali zavedati in biti pri tem drzni.

DEMOKRACIJA: Za kaj si boš kot predsednik Slovenske demokratske mladine predvsem prizadeval?

ŠTRAKL: V svoje, nagovoru na kongresu sem dejal, da je čas, da mlade generacije prevzamemo svoj del odgovornosti. Prihodnosti, ki so jo zamišljamo, ne bo, če si zanjo ne bomo aktivno prizadevali in jo pomagali soustvarjati. Smo podmladek politične stranke. Naše poslanstvo je, da zastopamo interese mladih in poskušamo mladim politiko tudi približati. Omogočiti, da so mladi slišani in upoštevani. V SDM želimo vsakomur dati priložnost, da lahko aktivno soustvarja našo skupno prihodnost. Naša nit delovanja pod mojim vodstvom bo predvsem sodelovanje. Mislim, da smo mladi lahko tisti, ki lahko dokažemo, da smo kljub različnim pogledom sposobni sodelovati in iskati skupna stališča.

DEMOKRACIJA: Kaj želiš s svojim delovanjem v politiki doseči? 

ŠTRAKL: Zakaj bi mladi prepustili, da o naši prihodnosti odločajo samo starejši? S svojim delovanjem želim doseči ravno to, da mladi soodločamo. Predvsem pa želim s svojim delovanjem v politiki mladim sporočiti, da je treba družbi tudi nekaj vrniti in ne samo jemati. Politično udejstvovanje je eden od načinov, da to naredimo.

DEMOKRACIJA: Mnogi mladi na politiko gledajo precej negativno, češ da gre politikom gre le za lastne interese. Kaj jim odgovarjaš? 

ŠTRAKL: Mislim, da je čisto preprosto. Tako kot na vseh področjih tudi politiki in politične stranke niso vsi isti. Mislim, da je več kot očitno, katere so tiste stranke, ki si v skladu s svojimi programi in usmeritvami resnično prizadevajo za boljšo prihodnost, in katerim gre samo za oblast in njihove osebne koristi. Zato jim največkrat odgovorim z vprašanjem, zakaj bi prepustili odločanje o naši prihodnosti takšnim politikom. Če bomo vsi tako razmišljali in mesto v politiki prepustili takšnim ljudem, bodo res v politiki ostali samo takšni.

DEMOKRACIJA: No, če se dotakneva še aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji. Kako gledaš na sedanjo levo ekstremistično opozicijo, ki skuša na vse mogoče načine zrušiti vlado? In to v času epidemije novega koronavirusa … 

ŠTRAKL: Razdiralno in razbijaško. Mislim, da sta to besedi, ki lahko zelo nazorno opišeta delovanje leve opozicije. Ne obstaja država v Evropi, ki bi imela opozicijo, ki svoje državljane poziva k nespoštovanju ukrepov, se loteva kampanje proti nošenju mask − celo v šolah, v času največje krize poziva k protestom in se jih tudi sama udeležuje. Ni takšne opozicije v drugih državah, ki bi tako brutalno izkoriščala krizo za obračun s političnim nasprotnikom in vrnitev na oblast. Vse od nastopa te krize se ukvarjajo samo s tem, kako znova − po svoji nesposobnosti in metu puške v koruzo − priti na oblast. Pri tem ne izbirajo sredstev. To počnejo celo na račun javnega zdravja in življenj. To je najnižji nivo, ki ga lahko takšna politika doseže. Še več! Po neuspelih poskusih s projektom KUL in Karlom Erjavcem je vedno bolj radikalizirana opozicija začela organizirano v tujino pošiljati laži o težavah Slovenije z medijsko svobodo in vladavino prava. Resnica pa je ravno obratna. Slovenija nima težav z medijsko svobodo, ima pa težave z medijskim pluralizmom. Slovencem je grobo kršena pravica do objektivnega poročanja in s tem pravica do svobodnega oblikovanja politične in volilne volje. To pa je ključen pogoj za svobodno demokratično družbo. Mogoče bi to vprašanje končal s stavkom: če ima država takšno opozicijo, zunanjega sovražnika ne potrebuje.

DEMOKRACIJA: Kako na drugi strani ocenjuješ delovanje aktualne vlade, ki jo vodi Janez Janša?

ŠTRAKL: Vlada Janeza Janše je marca lani prevzela veliko odgovornost za vodenje države. Šlo je – in še vedno gre – za edinstven čas, ki ga lahko primerjamo samo še s časom osamosvajanja. Oblikovanje vlade na pragu epidemije je državotvorno ravnanje. Vlada je na prvo mesto postavila zdravje in življenje državljanov ter pomoč gospodarstvu. Takoj je začela sprejemati ukrepe za zajezitev širjenja virusa in omilitev posledic gospodarske krize. Sprejela je že osem protikoronskih svežnjev, ki so neposredno pomagali ljudem in gospodarstvu ohraniti delovna mesta, v pripravi je že deveti zakonski sveženj. Uspešno se je pogajala za zgodovinskih 10,5 milijarde evrov evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. S svojim odločnim in aktivnim delovanjem na področju zunanje politike je Sloveniji povrnila ugled ter mesto v EU in svetu. Začela je decentralizacija in debirokratizacija države. Končno so se začele urejati razmere v zdravstvu in v socialno-varstvenih zavodih. Pospešila je izvedbo nekaterih ključnih infrastrukturnih projektov, ki so stali dolga leta. Uspešno se pripravlja na predsedovanje Svetu EU in še bi lahko naštevali. Vlada je uspešna in vztrajno izpolnjuje svoje obveze iz koalicijske pogodbe. A ta mandat ne bo dovolj, da se rešijo nekatere ključne težave, ki so se nakopičile v času vladavine levih vlad. Treba bo vztrajati na začrtani poti in verjamem, da bodo volivci to na naslednjih volitvah nadgradili.

DEMOKRACIJA: Še vprašanje za konec. Si tudi asistent pri evropskem poslancu Milanu Zveru. Kako vidiš prihodnost Slovenije znotraj Evropske unije? Kakšno EU si želiš v prihodnje? 

ŠTRAKL: Menim, da je EU eden največjih dosežkov v zgodovini evropske celine, ki je utemeljena na miru, varnosti, svobodi, demokraciji in solidarnosti. Različne identitete, kulturna in jezikovna različnost – vse to bogati Evropsko unijo in zaradi tega je nekaj posebnega. Želim si EU, ki se zaveda svojih korenin. EU, ki je pripravljena braniti evropsko kulturo in način življenja, če je to potrebno. Želim si EU, ki bo na prvo mesto postavljala varnost državljanov in spoštovala kulturno različnost držav članic. Takšna EU ima prihodnost, v nasprotnem primeru se bojim, da je nima.

Biografija
Dominik Štrakl se je rodil leta 1991 v Murski Soboti. Maturiral je leta 2010 na Srednji poklici in tehniški šoli v Murski Soboti in diplomiral leta 2018 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Ta čas je vpisan na magistrski program Mednarodne in diplomatske študije na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. Od leta 2014 je član veržejskega občinskega sveta. Med letoma 2014 in 2020 je bil član sveta Javnega zdravstvenega zavoda Ljutomer, od leta 2018 pa je svet zavoda tudi vodil. Zaposlen je kot asistent evropskega poslanca Milana Zvera in od januarja letos predsednik Slovenske demokratske mladine.

Spoznaval sem, da le odgovoren in aktiven posameznik lahko pripomore k oblikovanju boljše prihodnosti. 

V SDM želimo vsakomur dati priložnost, da aktivno soustvarja našo skupno prihodnost. Naša nit delovanja pod mojim vodstvom bo predvsem sodelovanje.

Zadnje novice

Sorodne vsebine