Piše: Anita Gužvič
Ker na februarskem razpisu za v.d. direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) ni bil izbran nihče je Svet vladi predlagal, naj za novega direktorja imenuje Dimitrija Rupla, sedanjemu vršilcu dolžnosti Sebastjanu Erženu se namreč mandat izteče z začetkom junija. Dimitrij Rupel je potrdil, da ga takšno delo zanima, “da bi morebiti kandidiral, to drži, z veseljem”, je dejal. Ponovno je ob tej odločitvi v Levici završalo, Luka Mesec se je s svojo izjavo osmešil. “Je nekompetenten in nekvalificiran za to funkcijo. Nikoli ni opravljal podobnega dela”, je dejal Mesec. Dejstvo pa je, da je Rupel verjetno napisal več knjig, kot jih je Mesec prebral.
Marsikdo morda ne ve, da je Dimitrij Rupel poleg politične in diplomatske kariere tudi uspešen književnik. Leta 1970 je namreč diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sodeloval je v uredništvih več revij; bil je odgovorni urednik “Tribune”, revije “Problemi”, tri leta tudi revije “Nova revija”. Napisal je tudi številne knjige, slogovno inovativne družbeno kritične novele, kot je Bele sobe, romane (Tajnik šeste internacionale, Čaj in puške ob štirih, Peto nadstropje trinadstropne hiše, Hi kvadrat, Družinska zveza, Maks, Povabljeni, pozabljeni, Levji delež). Napisal je številne drame ter televizijske in radijske igre, kot tudi scenarij za film Oxygen. Prejel pa je tudi Nagrado Sklada Borisa Kidriča za Literarni leksikon.
Še preden je postal politik, prvi zunanji minister Slovenije in diplomat je bil pisatelj, ki je uredil tudi več zbornikov in tudi Dnevnik Edvarda Kocbeka. Kot angažiran pisatelj, publicist in urednik se zavzema za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervencij. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških esejh in študijah, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot naroda. V zadnjih letih pa je napisal Železo in žamet ali Od kulture do države: slovenska državnost in Evropska unija po koncu hladne vojne; Zadnjih sto let (1917-2017): kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita.
In po takšnem bogatem opusu knjižnih del ter izkušenj posamezniki na levici celo pravijo, da Rupel ni kompetenten za vodenje Javne agencije za knjigo. Kdo pa je po njihovem mnenju, Zlatan Čordić?
Kompetenten tudi za mednarodne povezave
Položaj Rupla zanima tudi zaradi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, saj bi tam lahko, kot pravi, največ prispeval. “Treba je s tem poskrbeti za nekatere mednarodne povezave in tako naprej, se pogajati, da tako rečem, za slovenske interese tudi v tujini, česar sem vajen,” so njegove besede.
