Piše: Luka Rebolj
Kaj, če bi bile volitve plačane? Retorično vprašanje, ki se mi zastavlja pred prihajajočimi volitvami v Sloveniji, kjer imaš občutek, da je politika drugo ime za korupcijo, in kjer se govori »vsi so isti«, »nič se ne da spremeniti« in morda najbolj škodljivo »nisem za nikogar, sem pa a priori proti …«.
Ko smo 23. decembra 1990 na plebiscitu na široko odprli roke demokraciji, smo skoraj vsi oddali svoj glas. Takrat se je vedelo, kaj je cilj oddaje glasu, in možnost soodločanja je bila privilegij. Danes pa jemljemo volitve bolj za šalo kot za res.
Zajeten del oblasti vrhunsko opravlja svojo vlogo nesposobnih dvornih norčkov, v sodelovanju z mediji, ki samo prilivajo olje na ogenj cirkuški predstavi z naslovom »Vsi so isti«. To razvrednoti in zasenči resnično predanost in trud tistih kompetentnih ljudi, ki ne želijo sodelovati v tem cirkusu. Ki so usmerjeni v prihodnost, naprej, v svobodo misli, govora, soodločanja, raziskovanja. Ki nimajo potrebe za uporabo teh besed v svojih sloganih, imenih strank …
Vse to se dogaja s preprostim razlogom – odvračanje ljudi od udeležbe na volitvah. Ali še slabše, da lahkomiselno in nevedno oddajo glas.
Tu pride na vrsto naslovno vprašanje: Kaj, če bi bile volitve plačane? Vsak volivec bi za oddani glas prejel plačilo, recimo 100 evrov. Kako bi to vplivalo na udeležbo in rezultat?
In tu je ključno zavedanje: Volitve so že zdaj plačane. Samo ne z denarjem na račun. Plačujemo jih na obroke, ki so veliko dražji in bolj boleči kot kakih 100 evrov. Plačujemo jih z:
- višjimi davki in prispevki, ki jih bomo plačevali naslednja štiri leta (ali pa z dolgovi, ki jih bodo plačevali naši otroci),
- zdravstvenim sistemom, ki bo (ali ne bo) deloval, ko bomo res potrebovali zdravnika,
- plačami in pokojninami, ki bodo (ali ne bodo) dovolj za spodobno življenje,
- šolstvom in univerzami, ki bodo naše otroke pripravile (ali ne) na prihodnost,
- varnostjo, svobodo govora, pravno državo in splošnim občutkom, da država deluje za nas, proti nam ali za tujce.
Ob tem se vprašajmo, kaj je namen volitev, če jih ne obiskujemo. Kaj je namen politike, če ne to, da ji sledimo, jo preučujemo, kritično razmišljamo in podajamo svoja mnenja, predloge. To je demokracija. To je moč ljudstva, ki soustvarja svojo prihodnost preko države, ki bi morala služiti ljudem, ne da je sama sebi namen. Najboljši vzvod za to pa so seveda volitve, ki niso samo pravica. V prvi vrsti so dolžnost, da sledimo politiki, kandidatom, da pri sebi razčistimo svoja pričakovanja do njih; so namreč podaljšana roka vsakega volivca, s katerim si deli vrednote. Šele nato odidemo na volišče in oddamo svoj glas premišljeno, zavedajoč se svoje odločitve. Zato – in tako – pojdimo na volitve.
