Piše: A. H. (Nova24TV)
“Kaj je to!? Namesto nazorske pluralnosti prvo javno molitev v Odmevih komentira le proticerkveni levičarski skrajnež. Depolitizacija? Ne, žal odkrito enoumje, nedostojno za javno TV, ki jo plačujejo vsi,” je v odzivu na petkove Odmeve na temo prve javne molitve v prestolnici kritično komentiral dolgoletni novinar dr. Jože Možina. Javne molitve namreč nista komentirala dva sogovorca iz dveh bregov, kot bi to pričakovali od javne RTVS, ampak zgolj profesor na FDV dr. Aleš Črnič, ki seveda verske zadeve vidi povsem drugače kot je bil namen molitvenega dogodka.
V petek v jutranjih urah se je v Ljubljani odvila prva javna molitev rožnega venca po zgledu držav, ki so tradicionalno katoliške. Molitve za domovino, za vero slovenske mladine, uspešen začetek študijskega leta ter za mir na svetu se je udeležilo približno dvesto molivcev. Na molitev so bili po zgledu iz tujine povabljeni vsi, še posebej pa mladi možje in fantje, ki so po besedah organizatorjev prvi poklicani biti “voditelji in zgled pri pričevanju vere”. Še pred samo molitvijo je Tadej Ložar, upravitelj župnije Homec in soupravitelj župnije Vranja Peč, kot pomisleke nekaterih izpostavil, da je javno izpovedovanje vere svobodno in ustavno zaščiteno v skladu z 41. členom Ustave RS. “Nihče ni prisiljen biti zraven in ta molitev bo mirna,” je napovedal in tako je tudi bilo.
Profesor dr. Aleš Črnič je v Odmevih pojasnil, da gre v tem primeru za gibanje, ki deluje znotraj Rimskokatoliške cerkve. Kot pravi, je to pomembno za razumevanje petkovega dogodka v Sloveniji. “Ta dogodek sam po sebi ne izgleda nič posebnega in mogoče na prvi pogled se zdi, da mu malo preveč pozornosti posvečamo. Mogoče ni čisto tako. Znotraj našega konteksta ni nič posebnega, skupina ljudi, ki moli za domovino, uspešen začetek študijskega leta in nič narobe. Ko pogledamo širšo sliko, moramo najprej ugotoviti, da ga organizira del Rimskokatoliške cerkve,” je izpostavil in dodal, da je Rimskokatoliška cerkev najstarejša, največja globalna institucija, ki ima ogromno moči in jo po njegovo seveda s pridom in vešče tudi uporablja.
Zgrešeno tolmačenje javnih verskih dogodkov
“Ko vidimo, zakaj in kako potekajo tovrstne molitve na Poljskem, vidimo, da gre za neke sistematične organizirane procese retradicionalizacije celotne družbe, ki se najpogosteje kaže pri spolnih vlogah, vloga ženske, vloga moškega. Tukaj v tem slovenskem primeru, ki je zelo sramežljiv, bi lahko rekli, se kaže predvsem pri tem pozivu, ki je namenjen predvsem moškim, ki so poklicani za to, da so voditelji,” je povedal v nadaljevanju in dodal, da so torej ženske v skladu s tem starim mišljenjem za štedilnik ali kot bi rekli Nemci, da je zanje skrb za otroke, kuhinjo in obisk cerkve (Kinder, Küche, Kirche).
Na vprašanje, ali je to uradno gibanje Rimskokatoliške cerkve ali je en del, je Črnič odgovoril, da gre v tem primeru zagotovo samo za en del, z jasno povezavo. Poudarja, da ne gre za neko skupino nekega samoorganiziranega društva, ki bi to počelo samo od sebe, ampak je v kontekstu Rimskokatoliške cerkve. Povedno in zanimivo se mu zdi, da katoliško občestvo tukaj ni enotno, in da smo tudi v Sloveniji v teh zadnjih dveh dneh, ko se o tem pogovarjamo, zasledili različna mnenja znotraj katoliške skupnosti. “Nekateri katoličani menijo, da tovrstno javno izražanje religije in javna uporaba religije za družbeno angažirano delovanje, za družbene boje, za kulturne boje, ki so v tem širokem pomenu besede politični, da je to lahko dvorezen meč. Da je to lahko slabo tudi za samo cerkev oziroma za samo cerkev kot občestvo vernikom.”
Pravi, da je težko reči, kako široko je tovrstno gibanje. Najbolj množično se je namreč začelo na Poljskem, na Hrvaškem, tudi na Irskem in tako dalje. “Je pa zanimivo, da je na nek način v nekaterih segmentih podobno po načinih delovanja z ameriškimi gibanji, ki so rahlo drugačna, tudi malček starejša in veliko bolj intenzivna, in ki so potem pripeljala do teh množičnih takšnih in drugačnih protestov proti splavu, kamor zares vsi ti tokovi na koncu peljejo proti pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je v Sloveniji tudi ustavna kategorija,” je ob tem dodal.
Na vprašanje, koliko so uspešni pri spreminjajo družbe, tam, kjer so, je odgovoril, da je temu, kakor kje. Izpostavil je, da če se pogleda Poljsko, so tam razmeroma uspešni. Ob tem pa je sicer dodal, da je dopisnica RTVS v enem izmed prispevkov Odmevov povedala, da naj bi več kot 6 milijonov Poljakov v zadnjih 10-ih letih zapustilo cerkev. “Tako da ta uspešnost je vprašanje, kako jo merimo. Na nek način na Poljskem vidimo, seveda, da je v mnogočem vloga ženske veliko bolj zamejena na zasebnost, kot pa je bila prej. Na drugi strani imamo množični upor žensk,” je povedala v nadaljevanju. V zaključku pa je še povedal, da lahko to pričakujemo tudi pri nas. “Ko uporabiš religijo za družbeno delovanje, moraš pričakovati reakcijo.”
Kritik na oddajo ni manjkalo
V odzivu na tokratne Odmeve se je sicer usulo kar nekaj komentarjev, ki so najbolj zgovorni sami po sebi:
“Povabiti nekoga, ki sovraži predmet svojega raziskovanja (krsčanstvo), je nesmisel. Če so že izbrali njega, bi pluralna rtv povabila npr. še dr. Stresa. A osvobojena rtv nima takega dometa”;
“Isto je bilo pri prispevku o shodu za življenje. Predvajal so samo izjave nasprotnikov pohoda za življenje. RTV rabi reset.”;
“To je neverjetno kakšno sovraštvo izražajo anarhistično-levičarski aktivisti, od novinarjev do poslancev. Pa ne samo retorično, tudi če pogledamo njihov pogled in neverbalno komunikacijo. Sam in čista zloba, sovraštvo, zaničevanje, neutemeljen večvrednostni kompleks.”;
“Voditeljica je imela sebi primernega sogovornika.”; “In pol se RTV Slovenija čudi zakaj toliko pobud in upora za neplačilo tega, kar bi morala opravljati?”
