Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Državni zbor je včeraj popoldan na izredni seji odredil preiskavo, kako je Robert Golob iz GEN-I preko podjetja Vesne Vuković plačeval novinarje portala Necenzurirano, poslovanja zasebnega Golobovega podjetja Star Solar in morebitno siceršnje financiranja kampanje Svobode iz GEN-I preko nakazil na Balkan.
Izredno sejo parlamenta, da bi odredili preiskavo, je predsednica Urška Klakočar Zupančič morala sklicati na zahtevo opozicijske SDS. Sama je ni bila pripravljena dati na dnevni red, čeprav bi to po zakonu morala. Preiskavo je že marca izglasoval državni svet po velikih zapletih in celo večkrat zlomljenem govorniškem pultu, ker je preiskavi ostro nasprotovalo podjetje GEN-I. Kadri tega državnega podjetja Golobu v veliki meri pomagajo pri vladanju državi. So med poslanci in v vladi. Kako je zahteva državnega sveta razjezila vladajoče, je pokazal Lenart Žavbi (Svoboda), ki se je že ob glasovanju svetnikov odzval z idejo, da bi bilo državni svet treba ukiniti. Podobne ideje iz Svobode smo lahko slišali tudi danes. Po pričakovanjih se je zapletlo tudi v državnem zboru, ki po ustavi preiskavo, ki jo zahteva državni svet, mora odrediti. Nad takšno pravno ureditvijo se je razhudila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič z oceno, da ni prav, ker ni pravnega varstva pred ustavnim sodiščem za Goloba pred začetkom preiskave njegovih poslov. Pred dobrima dvema tednoma, 19. aprila, je predlagala spremembo zakona, ki bi jo sprejeli na vrat na nos, da bi lahko vladajoči sprožili postopek preverjanja ustavnosti preiskave premiera. Danes je državni zbor, ker to mora le odredil preiskavo, po tem pa se bo začel še postopek imenovanja članov preiskovalne komisije, pred katerim Klakočar Zupančičeva poskuša doseči presojo ustavnega sodišča. Morebitno presojanje ustavnega sodišča bi odreditev preiskave prestavilo za nekaj mesecev. Torej na čas po evropskih volitvah, ki bodo čez dober mesec.
Zdi se, da Klakočar Zupančičevi ne bo uspelo pravočasno doseči spremembe zakona, da bi obveljala že za obrambo šefa njene stranke. Predlagano je namreč, da novost za preiskave obvelja, če še niso odrejene. Ker je bila danes preiskava poslov Goloba odrejena, za ta primer ne bo mogoče doseči presoje ustavnega sodišča. Lahko pa v postopku vladajoči prehodne določbe še popravijo, denimo, da novost velja za preiskave, kjer še niso imenovani članki komisije, kar se zgodi po odreditvi preiskave.
Takšen je predlagan člen, kdaj bi novost veljala tudi za že zahtevane preiskave:
Čeprav ima Svoboda večino v parlamentu, ni nujno, da jim uspelo ubraniti Goloba pred preiskovanjem, lahko pa ga otežijo. Če bodo s hitro spremembo zakona vladajoči še poskušali onemogočiti preiskavo Goloba, jih čaka vsaj veto državnega sveta, katerega preiskavo poskušajo onemogočiti, izključiti pa ni mogoče niti referendumske procedure.
In to za pravi referendum in ne le neobvezujočega posvetovalnega, kakršni bodo z evropskimi volitvami.
Lahko pa Svoboda izbere drugačno taktiko in omogočijo resno delo komisije tako, da jo prevzamejo s tem, da vanjo imenujejo svojo večino in določijo predsednika, ki se ne bo resno trudil. Da so to sposobni, so pokazali že pri preiskavi nekaj manjših medijskih podjetij, ki jih ne obvladujejo vladne stranke, kjer so za možne priča razglasili več poslancev SDS, da bi jim onemogočili sodelovanje v komisiji, pozneje pa jih, kot je danes opozoril Žan Mahnič (SDS), še za priče niso povabili pred to komisijo.
Predlog predsednice državnega zbora Klakočar Zupančičeve za spremembo zakona je takšen:
Državni svet je marca z 19 glasovi za in 15 glasovi proti zahteval preiskavo sumov, ali je Golob iz državnega GEN-I sofinanciral kampanjo Svobode, pa tudi nenavadna nakazila 103.000 evrov vzporednemu podjetju donedavne generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković, ki so se začela, ko je bila še novinarka državnega Siol.net, tam je delala preko posebnega zasebnega podjetja s skupino novinarjev, ki so pozneje ustanovili Necenzurirano
Preiskavo tega dogajanja že več let poskušala doseči tudi SDS, a največja opozicijska stranka za to sama ni imela dovolj poslancev, NSi pa dodatnih glasov ni bila pripravljena prispevati.
Denar iz GEN-I je šel na dodatno vzporedno podjetje Vukovićeve in ne na tisto, s katerim so Necenzurirani s posebno pogodbo delali za Siol.net državnega Telekoma. Da novinarji delajo za državni medij preko posebnega zasebne podjetja, je skrajno nenavadno. Še dodatno podjetje SEEM M.&C. je ustanovila in vodila Vukovićeve, ob GEN-I je tja denar nakazovalo tudi Gorenje, pa tudi podjetje današnjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
To dodatno podjetje je na koncu ukinil urednik Necenzurirano Primož Cirman, katerega soproga Petra Bezjak Cirman je danes šefica vladnega Ukoma. Necenzurirano zadnja leta deluje v okviru medijskega imperija Martina Odlazka, velja pa za propagandno glasilo Svobode za diskreditiranje političnih nasprotnikov tudi v volilnih kampanjah, ki ga pogosto povzemajo POP TV, RTVSLO, Siol.net, in drugi mediji, ki zaradi vpliva države veljajo za medije “blizu” Svobodi in sedanji vladi.
V medijskem imperiju Odlazka, ki denar služi predvsem na področju odpadkov, je bil zadnja leta zaposlen tudi nekdanji šef računskega sodišča Tomaž Vesel, ki ga je Golob nedavno razglasil za svojega kandidata za evropskega komisarja po volitvah evropskih poslancev, ki bodo junija.
