Piše: Lucija Kavčič
Kot je bilo obelodanjeno v začetku avgusta, je revizija, ki jo je na ministrstvu za kulturo za prejšnji mandat izvedlo Računsko sodišče, pokazala, da je bilo poslovanje ministrstva pri zagotavljanju doseganja ciljev razpisov neučinkovito.
Nova ekipa ministrstva za kulturo je odkrila 8,9-milijonsko luknjo glede na odprte obveznosti ter ugotovila netransparentno in razsipno delovanje prejšnje garniture pod vodstvom Aste Vrečko, zdaj pa je tudi Računsko sodišče ob reviziji izreklo negativno mnenje. Od ministrstva je zahtevalo predložitev odzivnega poročila v 90 dneh, izdalo pa mu je tudi šest priporočil za izboljšanje poslovanja.
Slabe ocene revizorjev
Revizorji so ministrstvu za kulturo izrekli slabo oceno glede upravljanja javnih razpisov za večletne kulturne programe in projekte, ki je bilo neučinkovito. Revizija je zajela obdobje 2021–2025, s poudarkom na programskem in projektnem razpisu za leta 2022–2025. Vzrok za neučinkovito poslovanje je bil v samem sistemu, po katerem je ministrstvo razpisovalo, ocenjevalo in spremljalo porabo javnega denarja. Računsko sodišče je ugotovilo, kot so njegovo poročilo povzeli na STA, da je ministrstvo le delno ustrezno določilo cilje obravnavanih javnih razpisov ter razpisne pogoje in kriterije za izbor programov in projektov. Poleg tega ni vzpostavilo primernih mehanizmov za naknadno evalvacijo doseganja ciljev javnih razpisov, doseganja teh ciljev tudi ni redno spremljalo, ob tem pa je bil pomanjkljiv tudi nadzor nad izvajanjem sofinanciranih programov oziroma projektov.
Neizmerljivi cilji
Ministrstvo je kot glavni cilj razpisov določilo povečanje dostopnosti do kakovostnih javnih kulturnih dobrin, kar je povezalo s cilji nacionalnega programa za kulturo. Po oceni revizorjev pa so ti cilji ostali le načelna usmeritev. Niso bili namreč določeni preverljivo, saj ministrstvo ni določilo nobenih kazalnikov, s katerimi bi lahko spremljalo njihovo doseganje. Ni določilo niti izhodišč niti ciljnih vrednosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali so razpisi dostopnost kulture dejansko povečali in v kolikšni meri. Kot ugotavlja Računsko sodišče, ministrstvo »ni opredelilo osnovnih izhodišč, da bi lahko ugotovilo, ali je doseglo cilje javnih razpisov ali ne.«
Nejasni kriteriji in ocenjevanje
Med pogoji in kriteriji v javnih razpisih so po ugotovitvah Računskega sodišča tudi taki, ki so sicer povezani s ciljem javnega razpisa, vendar niso dovolj jasno opredeljeni, kar se kaže v upoštevanju različnih dejavnikov pri določanju ocene na podlagi istega merila. In ker ti pogoji niso bili natančno določeni, so jih posamezne strokovne komisije razumele različno. Pri ponovnem ocenjevanju nekaterih prijav po pritožbah se je na primer zgodilo celo to, da sta dve komisiji pri enakih kriterijih upoštevali različne dejavnike. Vse skupaj je šlo še dlje; iz dokumentacije namreč večinoma ni bilo razvidno, kako je posamezni član komisije ocenjeval prijavo, kako so člani uskladili ocene in kako je nastala končna skupna ocena. Transparentnost ocenjevanja zato po mnenju revizorjev ni bila zagotovljena v zadostni meri.
Pomanjkljivi obrazci
Ministrstvo za kulturo je prijavitelje sicer zavezalo k rednemu poročanju in zanje pripravilo posebne obrazce, vendar je Računsko sodišče pri slednjih ugotovilo resne pomanjkljivosti. Revizija je razkrila, na primer, da finančne realizacije ni mogoče spremljati na ravni pogodbe in da se načrtovana ter poročana struktura stroškov razlikujeta. Obrazci torej niso omogočali primerljivega spremljanja stroškov, ministrstvo pa z njimi ni zagotovilo zadostne preglednosti za ustrezno spremljanje vsebinske realizacije posameznega programa oziroma projekta. Nadalje ministrstvo od izvajalcev ni vedno zahtevalo pojasnil ob odstopanjih od načrtov. V številnih primerih sploh ni preverilo, ali so bila poročila oddana pravočasno oziroma in ali so bila popolna. Poročila so sicer zbirali, a jih niso analizirali. Zato ni bilo mogoče potrditi, da je ministrstvo preverjalo doseganje načrtovanih kazalnikov ali sistematično ugotavljalo odstopanja, je še ugotovilo Računsko sodišče.
Ni preverjalo ustreznosti zahtevkov?
Poleg tega je Računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo ni dosledno preverjalo, ali so izvajalci pravočasno dostavljali zahtevana letna poročila ter ali so bila ta popolna in vsebinsko ustrezna. Prav tako ni v vseh primerih dokazalo, da je preverilo ustreznost zahtevkov za izplačilo, ki so jih predložili izvajalci, s čimer bi zagotovilo namensko porabo sredstev. Po ugotovitvah Računskega sodišča pa ministrstvo v prejšnjem mandatu prav tako ni bilo osredotočeno na izvajanje posameznega javnega razpisa, temveč na izvajanje posamezne pogodbe o sofinanciranju. Revizorji so ugotovili, da je bil pomanjkljiv tudi finančni nadzor. Nekateri zahtevki za izplačilo so bili potrjeni, čeprav niso bili popolni, iz določenih računov pa sploh ni bilo razvidno, da se nanašajo na sofinancirane projekte.
Denar za razpise
V obdobju 2018–2021 je bilo v okviru obeh javnih razpisov na voljo 14,7 milijona evrov, v letih 2022–2025 pa se je znesek povišal na 20,8 milijona evrov. Za obdobje 2026–2029 je ministrstvo sredstva še dodatno povečalo na kar 29,4 milijona evrov. Ker je cilj obeh razpisov ves čas ostal enak – povečanje dostopnosti do kakovostnih javnih kulturnih dobrin –, je Računsko sodišče poudarilo, da bi moralo ministrstvo jasno dokazati, kakšne učinke takšno financiranje sploh prinaša.
Največja sistemska pomanjkljivost, ki jo je na ministrstvu ugotovilo Računsko sodišče, je torej to, da je ministrstvo v prejšnjem mandatu spremljalo predvsem izvajanje posameznih pogodb, ne pa tudi uspešnosti celotnega razpisa. Čeprav je od izvajalcev pridobivalo podatke o obisku in dostopnosti, teh informacij ni analiziralo z vidika osnovnega cilja – povečanja dostopnosti kakovostnih kulturnih dobrin. Zato – tako so ugotovitve Računskega sodišča povzeli tudi na portalu Nova24TV.si – ministrstvo ne more zadostno utemeljiti upravičenosti sofinanciranja, če ne more dokazati, da se je z javnim denarjem dostopnost kulture dejansko povečala.
Pomanjkljivosti v mandatu Aste Vrečko
Z ministrstva za kulturo so v odgovoru na naše vprašanje sporočili, da so se seznanili z revizijskim poročilom Računskega sodišča, ki obravnava doseganje ciljev javnih razpisov za izbor večletnih kulturnih projektov in javnih kulturnih programov na področju umetnosti. Pojasnili so, da je Računsko sodišče v poročilu izpostavilo potrebo po izboljšavah pri določanju in spremljanju ciljev javnih razpisov ter podalo šest priporočil za nadaljnji razvoj in nadgradnjo obstoječih postopkov.
»Ugotovitve Računskega sodišča kažejo, da so bile izboljšave objektivnosti, izvedene že v času ministrovanja dr. Vaska Simonitija, upoštevane tudi nadalje, pa vendarle je Računsko sodišče izpostavilo pomanjkljivosti glede ustreznosti spremljanja ciljev v času mandata ministrice dr. Aste Vrečko,« so sporočili z ministrstva za kulturo, ki zdaj deluje pod vodstvom ministrice dr. Ignacije Fridl Jarc.
Preglednost razpisov bo izboljšana
Z ministrstva za kulturo so sporočili še, da so z Računskim sodiščem aktivno sodelovali skozi celoten revizijski postopek. Ministrstvo je že začelo pripravljati odzivno poročilo, ki ga bo predložilo v predpisanem 90-dnevnem roku, v njem pa bo predstavilo načrt aktivnosti za nadaljnjo krepitev spremljanja in ocenjevanja doseganja ciljev javnih razpisov ter ukrepe za uresničitev izdanih priporočil. Ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc je ob tem poudarila: »V ugotovitvah in priporočilih Računskega sodišča vidimo priložnost za nadaljnjo nadgradnjo obstoječih postopkov ter krepitev učinkovitosti, preglednosti in merljivosti učinkov javnega financiranja kulturnih programov in projektov. Takoj po nastopu mandata smo naredili prve korake za izboljšanje določanja in spremljanja ciljev. Da bi odpravili ali vsaj zmanjšali posledice postopkovnih pomanjkljivosti, sem odredila izvedbo notranjih pregledov nekaterih že zaključenih javnih razpisov, hkrati pa sprejela več dodatnih ukrepov pri pripravi novih razpisov, s katerimi bomo okrepili preglednost, sledljivost in kakovost razpisnih postopkov.«
