Spletni portal Siol je opravil daljši intervju s političnim komentatorjem in analitikom Petrom Gregorčičem, ki je pred tedni zablestel v Odmevih na Televiziji Slovenija, ko je razkrinkal Primoža Cirmana in njegov konflikt interesov v zadevi prisluhov Andreju Vizjaku. Gregorčič je sicer profesor na strojni fakulteti v Ljubljani, v intervjuju pa so se med drugim dotaknili vprašanj, ali res v Sloveniji pod tretjo vlado Janeza Janše vlada največja demokracija v zgodovini samostojne države, kdo bo novi obraz levice in kaj nas čaka na volitvah aprila prihodnje leto. Gregorčič je napovedal tudi, kakšna bo vloga Aleksandra Čeferina in Roberta Goloba v slovenski politiki.

Petru Gregorčiču so sicer nekateri močno zamerili, da je na Odmevih zasenčil hišnega komentatorja Primoža Cirmana, bolj znanega kot plačanega medijskega morilca s skrajno levičarskega portala Necenzurirano. Med drugim je Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo na FDV menil, da bi se moral Gregorčič kot strojnik raje ukvarjati s svojo stroko in ne s politiko. “V resnici gre za dve osebi, ki sta me z oznako strojnik poskusili osebno diskreditirati in izločiti iz javne razprave. Zanimivo, da nista našli vsebinskih argumentov, ki bi ovrgli moje trditve,” je v intervjuju za Siol ošvrknil Milosavljevićeve kritike. Drugi je seveda nekdanji novinar RTV Slavko Bobovnik. Gregorčič meni, da gre za poskus ekskluzivnega prilaščanja medijskega prostora, ki osrednjim medijem omogoča nadzor nad doživljanjem naše vsakdanje realnosti.

Na vprašanje, ali namerava v politiko vstopiti nekdanji direktor GEN-I-ja Robert Golob, ki ga je pred tedni na Twitterju lansiral že Dejan Steinbuch, Gregorčič odgovarja, da je Golobova težava v tem, da se je popolnoma zlepil s podjetjem. “Sebe ne loči več od podjetja. Ko je pri Slaku razlagal o strateškem načrtu za razogljičenje družbe, se je pritoževal, da so nadzorniki ta načrt večkrat zavrnili kot preveč ambicioznega, čeprav bi ga podjetje financiralo z lastnim denarjem.” Golob podjetje GEN-I dojema kot svojo osebno lastnino, ki mu preprosto in brezpogojno pripada. Je pa Golobu treba priznati, da je spreten govornik in človek z osebno karizmo. Oboje uporablja zato, da se javnosti predstavlja kot Robin Hood sodobnega časa. V robine hoode in njihovo koristnost v politiki ali gospodarstvu sicer Gregorčič ne verjame.

Vzpon Roberta Goloba je tesno povezan z aktivnostjo v levih strankah LDS, PS in SAB. (foto: STA)

Kako novinarji izvažajo afere
Politični komentator, ki ga je javnost že prej poznala iz gostovanj pri Bojanu Požarju v oddaji Ura moči na Planet TV, sam opaža fenomen novinarjev, ki tudi v tujini odhaja v politiko. V Evropskem parlamentu sedita nekdanji novinarki Tanja Fajon in Irena Joveva, novinar je bil tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Ti politiki imajo v novinarskih krogih svoje nekdanje cehovske prijatelje.

“Če greva midva kot kolega na pivo, boste veliko hitreje “kupili” moj pogled na dogajanje, kot če me ne bi poznali. Morda mi boste kot kolegu celo naredili uslugo in mojo resnico nekritično objavili. Zaradi inflacije informacij in potrebe po nenehnem ustvarjanju novih zgodb novinarji velikokrat nimajo časa za kakovostno preverjanje vseh dejstev. Nato tak politik prek svojih nekdanjih kolegov novinarjev v Sloveniji samo še poskrbi, da domači mediji dovolj glasno prenesejo poročanje iz tujine domov, in afera je rojena,” Gregorčič opisuje potek izvažanja afer v tujino, ki smo mu priča v času tretje vlade Janeza Janše.

Tanja Fajon (foto: posnetek zaslona)

Možnosti za novo desnosredinsko vlado se večajo
Desne stranke trenutno nimajo tako velike moči, na drugi strani še opozarja Gregorčič: “V času Šarčeve vlade sem se pogovarjal z veleposlanikom tuje države, ki mi je dejal, da je Slovenija edina razvita država, kjer večina medijev napada opozicijo, ne vlade. Vloga medijev je med drugim to, da nadzirajo oblast, da v imenu javnosti izvajajo nadzor nad delom vladajoče politike.” Veleposlanik se bojda ni mogel načuditi temu, da mediji nadzirajo opozicijo. Danes večina medijev deluje pravilno in nadzira trenutno oblast, kar kaže na to, da imamo nekoliko narobe postavljen sistem.

Kaj nas pa čaka po volitvah? Leva ali desna vlada? Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da se verjetnost, da bomo po volitvah dobili desnosredinsko vlado, veča. Gregorčiču se zdi, da opozicija ne zna ponuditi prave alternative. Ljudje so po njegovih besedah vedno bolj naveličani destruktivne politike, ki le nerga. Utrujeni so od politike, ki tudi v času največje zdravstvene krize aktivno odklanja sodelovanje. “SDS ima stabilno volilno telo. Zelo verjetno bo dosegla več glasov kot na zadnjih volitvah. Ta vlada kljub izjemnim razmeram in nasprotovanju opozicije, ki so jo pri bojkotu ukrepov velikokrat podprli tudi osrednji mediji, dela dobro,” meni Gregorčič, ki ne izključuje, da bi se v parlament prebila tudi katera od proticepilskih strank, kar pa bo predvsem odvisno od epidemioloških razmer konec aprila.

Aleksander Čeferin. (Foto: EPA-EFE / Jean-Christophe Bott)

Novi obrazi so se izpeli
Zanimivo je seveda vprašanje novih obrazov, ki jih je leva politična opcija v zadnjih desetih letih izkoriščala kot taktiko za zmago nad Janezom Janšo. Uspelo je z Zoranom Jankovićem in Mirom Cerarjem, z Marjanom Šarcem se je projekt sfižil. Zdaj se pričakuje nova stranka okrog bodisi predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela bodisi predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča. Nekateri niso odpisali še niti vstopa Aleksandra Čeferina na slovenski politični parket. Gregorčil dvomi, da se bo to zgodilo.

“Če bi, bi bil kandidat za predsednika vlade. Ne verjamem, da se bo kdaj odločil za to. Delo predsednika vlade je namreč preveč garaško za človeka, kot je Aleksander Čeferin. Prej bi rekel, da bo nastopal kot podpornik določenih političnih strank v javnosti. Svoj vpliv lahko izkoristi za sugestije ljudem, koga naj volijo. S tem bi prevzel podobno vlogo, kot jo je imel v preteklosti Milan Kučan. Spomnimo se, kako je leta 2008 tik pred volitvami javno podprl levi trojček, ki je potem volitve tudi dobil,” je možen scenarij razpleta prihajajočih volitev napovedal politični komentator, ki je odpisal povratek Zorana Jankovića v državno politiko, saj zunaj Ljubljane nima več nobene podpore.