Šara našega so podučili,
prvi maj da to je praznik dela,
ko počiva domovina cela,
ga s piškotkom spet so nagradili.
Mu povedali, kako naj laja,
delavcem kako naj se dobrika,
smrčka naj nikakor tja ne vtika,
kjer je meja, tja, kjer je ograja.
Druženje mu v gobček položili,
mahal z njim je kakor na potepu,
izmenjavo mnenj imel na repu,
vloge so ga dobro naučili.
V delovne se je ljudi zaganjal,
bevskal, da ni ideologije,
druge zganjal Šaro še norčije,
sam na serpentini jih uganjal.
Se na ravnem Šaro je podričal,
lajal nekaj tam je o gorenju,
pa o Adriji in o letenju,
z laježem da koga bi prepričal.
Šara našega so podučili,
naj tako le pridno dalje laja,
saj če smrček kdaj mu ponagaja,
prvega ga bodo zapustili.