V Slovenski demokratski stranki predlagajo nacionalni pokojninski sklad, saj so prepričani, da bi moralo iti državno premoženje, ki ga je ustvarila upokojena generacija, za višje pokojnine. Na slovenski demografski sklad oziroma nacionalni pokojninski sklad bi se tako preneslo celotno državno premoženje, na podlagi upravljanja tega sklada pa bi se zagotovilo sredstva za dostojne pokojnine in za lepo starost naših in prihodnjih generacij.
Slovensko prebivalstvo se stara, trenutna ureditev predstavlja veliko breme za slovenski proračun, za pokojnine pa se vsako leto porablja več denarja. Glede na to, da je demografija eden ključnih problemov Slovenije, je bila ta problematika osrednja tema pogovora v Temi dneva na Nova24TV z voditeljico Marjanco Scheicher in gostoma, evropsko poslanko Romano Tomc in poslancem SDS mag. Andrejem Šircljem.
Poskrbeti moramo, da se tehtnica med starejšimi in mlajšimi ne bo preveč nagnila
Tomčeva je poudarila, da demografski problem ni prisoten le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. “V Sloveniji je izziv staranja prebivalstva še toliko večji. Čedalje več prebivalstva je starejšega, nad 60-65 let, na drugi strani pa se rodi čedalje manj otrok. Seveda je to po eni strani znak našega dobrega življenja, ker vendarle napredek v zdravstvu omogoča, da ljudje živijo dlje. Vsi radi živimo dlje, po drugi strani pa moramo poskrbeti za to, da se ta tehtnica med starejšimi in mlajšimi ne bo preveč nagnila v korist starejših, zato ker potrebujemo tudi mlado generacijo, da zagotovimo naš obstanek; mlada in aktivna generacija ter zaposleni so namreč tisti, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno in omogočajo, da starejši prejemajo pokojnine.”
“Ta problem je pereč, težava obstaja dlje časa. Nazadnje je druga vlada Janeza Janše glede tega nekaj naredila, ko je spremenila zakon, ki ureja pokojnine. Od takrat naprej pa se ni zgodilo nič,” je izpostavil Šircelj in poudaril, da v SDS predlagajo, da se pokojninski sklad oziroma demografski sklad napaja iz državnega premoženja. “Zato predlagamo, da vse državno premoženje združimo v eni pravni osebi, delniški družbi, podjetju, in iz tega naslova bo potem prihajal denar tudi za pokojnine, za poplačilo dolgov, da bo premoženja vedno več, več pa bo tudi dividend za pokojnine. To je osnovna rešitev, ki smo jo predlagali, zato smo vložili zakon. Zakon bo v obravnavi, mislim, da ga bo težko zavrniti.”
Demografski sklad je namensko premoženje in varovana kategorija
Zdaj imamo pokojninski sistem, ko gre denar iz prispevkov dobesedno iz rok v usta, kar pomeni, da tisti, ki so aktivni in plačujejo prispevke, polnijo pokojninsko blagajno in iz nje se izplačujejo pokojnine. “Sicer pa v ozadju stoji logika, da vsakdo, ki je nekoč delal in ki je nekoč vplačeval prispevke, je to njegova zaslužena renta in ti prispevki, ki jih je skozi 40-letno obdobje vplačevanja vplačal v pokojninsko blagajno seveda pripadejo njemu. Jasno je vmes mnogo matematičnih operacij, solidarnostnih principov in na koncu je težko vedeti, kakšna pokojnina ti bo pripadala. Ena izmed trditev, ki je po moji oceni nepravilna, je, da je naša pokojninska blagajna uravnotežena, kar večkrat pove direktor zavodova za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta naša blagajna je uravnotežena samo zato, ker iz proračuna vsako leto doplačamo približno milijardo ali več kot milijardo evrov, ker pokojninski blagajni zmanjka denarja,” je pojasnila Tomčeva in dodala, da je demografski sklad, ki ga predlagajo v SDS, tisto dopolnilo pokojninski blagajni, ki bo zagotavljalo razliko v denarju. Bistvena razlika po besedah Tomčeve je, ali se denar črpa direktno iz državnega proračuna ali demografskega sklada, demografski sklad je namreč namensko premoženje in tega denarja ni mogoče porabiti za nič drugega kot za pokojnine. “To je varovana kategorija, varovan denar, ki ga vlade, ki rade preveč trošijo, ne morejo porabiti za neke druge namene. To je varovalka za naše upokojence.”
Po besedah Širclja v Sloveniji nujno potrebujemo spremembe na pokojninskem področju, ker je denarja iz prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni, premalo, zato je potrebno doplačilo v znesku malo manj kot milijarde evrov, da se sploh lahko tekoče izplačajo mesečne pokojnine. “Razmerje med zaposlenimi in upokojenci je preveliko v smeri upokojencev. Z drugimi besedami, premalo ljudi dela za to, da bi lahko plačevali zadostne pokojnine. Poleg tega je motivacija mladih relativno skromna za to, da se plačujejo prispevki. S tem, ko se ustvarja demografski sklad oziroma pokojninski sklad, po mojem mnenju ustvarjamo večjo motivacijo za to, da bodo tudi mladi bolj zainteresirani za plačevanje prispevkov in urejanje finančnih okvirov, ko bodo starejši. Glede na gotovost, sigurnost in premoženje, ki bo v demografskem skladu, bodo mladi in predvsem tisti, ki delajo, uvideli, da se jim splača plačevati za svojo starost in, seveda, to bo prispevalo prispevke v pokojninsko blagajno. Mislim, da bo politika demografskega sklada takšna, da bodo upokojenci iz tega naslova dobili višje pokojnine, da bo ta sklad deloval dobičkonosno in varno. Ob ustrezni politiki in nadzoru je to mogoče,” je prepričan Šircelj.
Demografski sklad ni nadomestilo za pokojninsko reformo
Ob tem je Tomčeva dodala, da se ji zdi demografski sklad odlična rešitev. “Poznajo ga tudi v drugih evropskih državah. Ne smemo pa pozabiti, da to ni nadomestilo za pokojninsko reformo. V Sloveniji potrebujemo spremembo pokojninske zakonodaje, ki bo omogočila dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. V SDS smo že pred časom predlagali številne rešitve v okviru sistema kot takega. Želimo, da se vzpostavi državna pokojnina za tiste, ki so vplačevali v roku 40 let od nizkih plač in njihove pokojnine ne bi bile zadosti visoke. Nad zneskom državne pokojnine morajo biti pokojnine odvisne od tega, koliko smo v času aktivne dobe v pokojninsko blagajno vplačali. Tisti, ki je vplačal več, je upravičen do višje pokojnine, in to je navsezadnje vzpodbudno, da se ljudje zavedajo, da je njihova pokojnina odvisna od tega, kar vplačajo. Ljudje danes mislijo, da je njihova pokojnina odvisna od prispevkov, ki so bili vplačani. Temu ni tako. Njihova pokojnina je odvisna od pokojninske osnove, ki so jo imeli, in ta izračun, kako pridete do pokojnine, je zelo zapleten. Zato se ljudje, ko gredo v pokoj, čudijo, kako to, da so pokojnine nizke,” je pojasnila Tomčeva.
Dejstvo je, da so pokojnine v Sloveniji nizke, veliko jih prejema tako nizko pokojnino, da so na pragu revščine. Na vprašanje, “Ali bi zakon o slovenskem demografskem skladu ta problem rešil? Bi se finančno stanje/prejemki upokojencev izboljšali? Torej, ali bi se pokojnine zvišale?”, je Šircelj odgovoril, da demografski sklad predstavlja enega izmed virov za pokojninsko blagajno. “Tisto, kar bo prispevalo k dostojnim pokojninam, je reforma pokojninskega sistema. S temi spremembami bomo dosegli, da pokojnine ne bodo padale tudi primerjalno glede na tiste ljudi, ki so šli v pokoj pred 10-15 leti. Namreč, ta osnova, od katere se obračuna pokojnina, se v zadnjih letih stalno manjša. Z drugimi besedami, če je nekdo pred 10-15 leti plačeval enak znesek relativno, kot ga nekdo plačuje danes, je ta pred 10-15 leti dobil višjo pokojnino kot tisti, ki jo dobi danes.” Po besedah Širclja je potrebno ustaviti relativni padec pokojnin, tudi v absolutnem znesku, da se pokojnine obračunavajo od večje pokojninske osnove. “Ta demografski sklad bo eden izmed virov, ki bo zagotavljal realna sredstva, denar za povečanje pokojnin, toliko, da bodo tudi najnižje pokojnine zagotavljale dostojno življenje.”